Tudi zvočno onesnaževanje lahko resno ogrozi vaše zdravje!

Ob pogostem izpostavljanju škodljivih vplivov onesnaženega zraka na naše zdravje radi pozabljamo, da je lahko zelo nevarno tudi t. i. zvočno onesnaževanje. Glasni zvoki niso samo neprijetni, ampak predstavljajo resno tveganje za vaše zdravje. Raziskava je pokazala, da lahko že 12-urna izpostavljenost glasnemu zvoku (100 decibelov) povzroči pospešeno razpadanje molekul DNK v celicah nadledvične žleze. To je žleza z notranjim izločanjem, ki se, kot pove že samo ime, nahaja nad ledvicami in v stresnih situacijah izloča hormona, kot sta kortizol in adrenalin. Gre za hormona, ki povzročita intenziven odziv telesa, znan tudi kot »boj ali beg«.


Zvočno onesnaževanje

Izpostavljenost glasnim zvokom močno poveča raven stresnih hormonov v krvi. Po devetih dnevih poslušanja glasnih zvokov, ki so večino časa prisotni v večjih mestih, naj bi raven stresnih hormonov dosegla celo svojo maksimalno vrednost.

Škoda je lahko nepopravljiva

Naše celice imajo sicer sposobnost obnove molekul DNK, a zanimivo je, da to ne velja tudi v primeru izpostavljenosti hrupu. Eksperiment, ki so ga izvedli, je pokazal, da v naslednjem dnevu po izpostavitvi glasnim zvokom ni prišlo do obnove (običajen čas, potreben za to, je od 15 minut do 2 ur.)

Na preveč intenzivne zvočne dražljaje je zelo občutljiv tudi naš srčno-žilni sistem. Pri ljudeh, ki se soočajo s težavami s srcem, je lahko prav čezmerna obremenitev okolja s hrupom tista kaplja čez rob. Tudi srčne celice niso bile sposobne obnoviti gentskega materiala po poškodbi, hrup pa je poleg tega povzročil otekanje membran v življenjsko pomembnih subceličnih strukturah in povečanje oksidativnega stresa.


Zvočno onesnaževanje – Možna tudi oglušitev

Izpostavljenost hrupu lahko privede celo do izgube sluha. Vzrok za to ni samo nesreča, denimo eksplozija blizu vašega ušesa, ampak lahko do oglušitve, popolne ali delne, pride tudi zaradi daljše izpostavljenosti hrupu. Med drugim je lahko problematično tudi poslušanje glasbe s slušalkami pri visoki glasnosti in pogosto obiskovanje koncertov brez ustrezne zaščite za vaš sluh. Meja, ki jo je dobro poznati in upoštevati, je 75 decibelov. To pomeni, da zvok, ki ne preseže omenjene vrednosti, načeloma ne ogroža vašega sluha, tudi če ste mu izpostavljeni dlje časa. Za primerjavo naj navedemo, da je povprečen zvok, ki ga oddaja motorno kolo, ocenjen na 95 decibelov, sirene reševalnih in policijskih vozil pa lahko presežejo celo 120 decibelov.

Druge zdravstvene težave, povezane s hrupnim okoljem

Intenzivni, preglasni zvoki so lahko nevarni tudi za nosečnice, saj vplivajo na nižjo težo otroka ob rojstvu. Dolgotrajnejša izpostavljenost hrupu lahko upočasni kognitivni razvoj pri otrocih, pri odraslih pa pogosto povzroča psihične težave. Nemalokrat se pojavijo tudi motnje spanja, pri moških pa lahko hrup na dolgi rok povzroči znižanje ravni testosterona. Izpostavljenost hrupu je pogosto kriva tudi za glavobole, slabšo koncentracijo in zmanjšano storilnost, visok krvni tlak ter agresivno vedenje, hrup pa še posebej škoduje diabetikom.

*****************