Zelenje v delovnem okolju

Počutje zaposlenih na delovnem mestu pomembno vpliva tudi na storilnost. Zaprti delovni prostori, v katerih preživimo vse več časa, lahko predstavljajo vir težav, ki se odražajo na počutju in zdravju. Eden izmed dejavnikov je tudi kakovost zraka. In kaj lahko naredimo za izboljšanje zraka in s tem izboljšanje našega počutja? Vključimo v delovne prostore čim več zelenja.


Potos - zelo pogosta in popolnoma nezahtevna rastlina dobro čisti zrak.

Kakovost zraka na delovnem mestu

V zadnjih desetletjih veliko pozornosti posvečamo varovanju okolja, kar vključuje tudi kakovost zunanjega zraka. Zanemarjamo pa dejstvo, da sta na videz zdrav in človeku prijazen dom in delovno okolje pogosto od 10 pa celo do 100-krat bolj onesnažena od zunanjega. Ker vedno več časa preživimo v službah, nam ne sme biti vseeno v kakšnem okolju delamo in kakšen zrak dihamo.

Ugodno počutje v prostoru je odvisno od vrste dejavnikov, kot so temperatura, svetloba, hrup in nenazadnje kakovost zraka. V zraku mora biti zadosten delež kisika, primerna mora bit zračna vlaga, vonjave prijetne, nemoteče in zrak ne sme vsebovati za zdravje škodljivih snovi.

Sindrom bolnih stavb

Zaradi potrebe po varčevanju z energijo, gradimo vse bolj nepredušne stavbe, jih toplotno izoliramo, s tem pa tudi omejujemo in zmanjšujemo naravno prezračevanje. Hkrati s tem se uporabljajo vedno nove umetne snovi pri izdelavi gradbenih materialov in notranje opreme, vse več je tudi pisarniške opreme.


Formaldehid, toluen in benzen so samo trije od več kot 200 različnih škodljivih hlapnih organskih spojin, ki jih vsebujejo lepila, laki, premazi, topila, oblazinjeno pohištvo, talne obloge, preproge, iverka, barve, tiskalniki, fotokopirni stroji, ediksi, časopis, čistila, osvežilci zraka in še bi lahko naštevali. Smrad in vlaga iz sanitarij in kuhinje, produkti človeškega metabolizma, mikroorganizmi, prah in trdi delci, radon, cigaretni dim, elektrosmog, vse to doprinese k slabi kakovosti zraka. Strupene snovi se zaradi slabega prezračevanja kopičijo v prostoru in dosegajo koncentracije, ki so zdravju škodljive. Ker je ponavadi zračna vlaga v prostoru , predvsem pozimi, prenizka, se površina sluznice izsuši in s tem postane bolj dovzetna za škodljive substance. Slab zrak in neustrezno delovno okolje sta temelj za nastanek t.i. sindroma bolnih stavb.

Od kod slabo počutje

Neustrezna kakovost zraka vpliva tudi na naše počutje. Simptomi, ki se običajno pojavljajo so: glavobol, omotičnost, utrujenost, zaspanost, splošno slabo počutje, razdražene dihalne poti (suho grlo, kašelj, zamašen nos…), pekoče oči ter suha in srbeča koža. Motivacija za delo, koncentracija in delovna storilnost se zmanjšajo, opažena sta slabo razpoloženje in depresivnost. Ti simptomi so odziv organizma na akutno neugodje in razmeroma hitro minejo, ko človek zapusti takšno zgradbo. Intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost neprimernemu zraku pa lahko pripelje do kroničnih bolezenskih znakov. Pojavijo se lahko: povišana telesna temperatura, infekcije, vnetja, zmanjšana telesna odpornost, alergije, zmanjšanje in upadanje pljučne funkcije, akutne bolezni dihal, astma, bronhialna preodzivnost, kronični bronhitis, rak.

Rastline so pljuča zemlje

Kako se s preprostimi in učinkovitimi prijemi zoperstaviti zdravstvenim težavam zaradi slabe kakovosti zraka? Rešitev je stara toliko kot zemlja in življenje na njej. Pravimo, da so rastline pljuča zemlje. Proizvajajo kisik, ki omogoča življenje in pri tem porabljajo ogljikov dioksid, s transpiracijo dodajajo dragoceno vlago, zmanjšujejo količino prahu in mikrobov v zraku ter absorbirajo hlapljive organske spojine.

Sobne rastline opravljajo te pomembne funkcije v notranjih prostorih z enako učinkovitostjo kot deževni gozdovi v naši biosferi. Vrtnarji vedo že stoletja, da z gojenjem rastlin pomagamo čistiti okolje in zmanjšamo stres. Zadnja leta tudi znanstveniki posvečajo vse več raziskav in študij rastlinam in njihovemu vplivu na kakovost zraka. Raziskave, ki jih je naredila NASA so potrdile, da nekatere rastline delujejo kot naravni filtri. Rastline preko listov absorbirajo hlapljive organske spojine v zraku, te potujejo po steblu do predela korenin (rizosfere), kjer je povečano število mikroorganizmov. Le ti jih razgradijo na hranilne snovi, ki jih rastline porabijo za rast in razvoj. Strupi se torej v rastlini ne kopičijo. Nekatere rastline lahko s svojimi biološkimi procesi razgradijo hlapljive organske spojine kar same brez pomoči mikroorganizmov.


Rastline različno učinkovito čistijo zrak. Med seboj se razlikujejo tudi po tem, katera bolje in hitreje očisti iz zraka določeno organsko spojino. Tako npr. bršljan, samolist, hamedorea in taščin jezik zelo učinkovito očistijo zrak onesnažen z benzenom. Samolist najbolje očisti trikloretilen v zraku, formaldehid pa najbolje hamedorea, taščin jezik, deremska dracena in samolist. Poleg tega rastline s pomočjo fitokemikalij (biološko aktivne naravne kemične snovi), ki jih vsebujejo, zatirajo mikrobe (virusi, bakterije, glive, paraziti…). Raziskave so pokazale, da je v prostoru z rastlinami za 50-60% manj mikrobov v zraku, kot v prostoru brez rastlin.

Rastline tako poskrbijo za čistejši zrak in prijetnejše delovno okolje in s tem tudi za boljše počutje in večjo delovno storilnost. Namestite v svoje delovno okolje čim več zelenih prijateljic, saj vam bodo pomagale ohranjati čist zrak, pogled na njih pa bo olajšal tudi malo težji dan v službi.

[gdl_gallery title=”Pisarniske” width=”90" height=”90" galid=”17" ]

SHARE
Jerneja Jošar
Jerneja Jošar je po poklicu univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva. Dela tudi na različnih ekoloških in razvojnih področjih. Ukvarja se z urejanjem in načrtovanjem vrtov po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin in svetuje pri pravilni izbiri in razporeditvi sobnih rastlin v prostoru ter oskrbi le teh brez kemičnih gnojil in zaščitnih sredstev na www.cvetlicna.si.