Povrnimo si zdravje z apiterapijo

Apiterapija je veda, ki se ukvarja s tem, kako lahko s pomočjo čebeljih pridelkov ohranjamo in krepimo svoje zdravje. Kot navaja dr. Peter Kapš, so čebelji pridelki prehranska dopolnila, živila in naravna zdravila.


Če želimo, da se bo apiterapija uspešno uveljavila, je pomembno, da širimo znanje o njenih pozitivnih učinkih. Čebelje pridelke (med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek, čebelji strup) odlikuje izredno bogata sestava, zato lahko z njihovo pomočjo preprečimo številne bolezni.

Tudi medicina v zadnjih letih potrjuje in na novo odkriva številne različne načine, kako s pomočjo medenih pridelkov preprečevati in zdraviti različne bolezni. Danes, kljub poplavi farmacevtskih izdelkov, medeni izdelki niso prav nič zgubili na svoji vrednosti, prav nasprotno – ljudje jih vedno bolj cenijo.

Apiterapija

Zgodovina apiterapije

Številne arheološke najdbe kažejo, da so čebele, podobne današnjim, živele pred 10 do 15 milijoni let. Prvobitni ljudje so med vsemi sredstvi proti različnim boleznim uporabljali tudi čebelje izdelke. In tako se je začela apiterapija.


Že Hipokrat je o čebeljih izdelkih govoril kot o zelo skrivnostnih sredstvih. Grški mislec Demokrit pa je na vprašanje, kako tudi v starosti ostati čil in zdrav, odgovoril: »Uporabljaj olje zunaj, med pa znotraj!«Tudi v Koranu je navedena uporaba čebeljega strupa kot zdravila za moške: »Obstaja tekočina, ki jo čebele iztisnejo iz svojih prsi, v njih pa je zdravilo za moške.«

Slovenci čebelarimo že od nekdaj. V krajih, kamor so se naselili Alpski Slovani, so čebelarstvo razvili že staroselci, ki so imeli do čebel in njihovih pridelkov prav posebno spoštovanje.

Po zaslugi zdravnika Filipa Terča smo Slovenci pravzaprav začetniki apiterapije. Njegov rojstni dan, 30. marec, je na primer postal svetovni dan apiterapije. Filip Terč se je v prostem času ukvarjal s čebelarjenjem in zdravljenjem s čebeljim strupom. Njegove metode zdravljenja so v številnih primerih obrodile odlične sadove in o njih je dr. Terč pisal tudi v strokovnih revijah ter tako v mednarodnih zdravniških krogih vzbudil veliko zanimanje.

Apiterapija danes

Apiterapijo danes s pridom uporabljajo v številnih državah, na primer na Kitajskem, v vzhodni Evropi in Južni Ameriki. Po drugi strani pa so v zahodni Evropi, Združenih državah Amerike pa tudi v Sloveniji še vedno precej zadržani do same apiterapije (čeprav smo pravzaprav njeni začetniki).


Ljudje apiterapijo še vedno uvrščajo med alternativne metode zdravljenja. Vendar dr. Kapš, avtor priročnika Zdravljenje s čebeljimi pridelki, pravi, da je po njegovem mnenju apiterapijo bolje uvrščati h komplementarni terapiji, saj čebelji pridelki v številnih primerih odlično dopolnjujejo standardne načine zdravljenja.

Po besedah dr. Kapša izkušnje po vsem svetu dokazujejo, da s komplementarnimi metodami zdravljenja s čebeljimi pridelki uspemo nekaterim bolnikom pomagati do boljšega počutja in dolgoživosti. Učinek tovrstnih metod so namreč potrdili že pri številnih boleznih. S čebeljimi pridelki lahko med drugim vplivamo na povečanje števila imunskih celic v krvi, kar pozitivno vpliva na bolnikovo splošno odpornost. Čeprav raziskave komplementarnega zdravljenja s čebeljimi pridelki še niso potrdile, takih načinov ne smemo odklanjati, ampak jih uporabljati ter spremljati in raziskovati.

K alternativnemu zdravljenju se pogosto zatekajo bolniki s težjimi obolenji, saj verjamejo, da jim bo to pomagalo, še posebej tisti, ki se jim s pomočjo standardnega medicinskega zdravljenja ni uspelo pozdraviti. Medicina namreč nemalokrat ne izpolnjuje vseh pričakovanj bolnikov in njihovih svojcev, zato se ti obračajo k alternativi.

Povzeto po: dr. Peter Kapš: Zdravljenje s čebeljimi pridelki