O zaupanju

Ljudje potrebujemo zaupanje. Zaupanje zmanjšuje občutke anksioznosti, nam pomaga, ko smo depresivni ter skrbi za to, da ohranjamo pozitivne medosebne odnose. Brez zaupanja ne bi bilo civilizacije ter zdravja in dobrega počutja. Večina najbolj osnovnih medosebnih, poslovnih, zdravstvenih in pravnih odnosov bi bila brez vsaj minimalne količine zaupanja popolnoma nemogoča. Po drugi strani pa nezaupanje prinaša anksioznost in zamero. Nobena samota ni tako samotna kot je samotno nezaupanje.


Intimna izdaja – zloraba, nezvestoba, laganje – povzroči, da popolnoma izgubimo zaupanje v nekoga, ki nam je bil še do tistega trenutka zelo blizu. Ob vsem tem pa je najbolj zanimivo to, da ljudje, tudi po tako težkih izkušnjah, potrebujemo zaupanje.

Zaupanje

Zdravo zaupanje

Zaradi slepe vere nekomu popolnoma zaupamo, ne da bi se prepričali, če si naše zaupanje dejansko zasluži. Če nekdo izda naše zaupanje, smo na koncu veliko bolj prizadeti, saj smo osebi ves čas slepo verjeli in nanjo stavili vse.

Druga skrajnost je, ko smo pretirano sumničavi. Takrat se preveč osredotočamo na to, kdaj nas bo spet kdo prevaral. Zaradi tega ne zmoremo več vzpostaviti tesnih medosebnih odnosov.


Ko zdravo zaupamo, pa v ljudeh sicer načeloma vidimo dobro, vendar ob tem dopuščamo, da nas lahko vedno kdo prevara, pusti na cedilu oziroma izrabi naše zaupanje. V realnosti je tako popolnoma možno, da bomo izdali svojo ljubljeno osebo. Če slepo zaupamo, zanikamo temno stran človeške narave, če smo pretirano sumničavi, temni plati človeka pripisujemo prevelik pomen, če pa vzpostavimo neko zdravo mero zaupanja, pa v ljudeh načeloma vidimo dobro, vendar ob tem tudi dopuščamo možnost prevare.

Dolga pot do zdravega zaupanja: Sočutje so sebe in do drugih

Skrivnost tega, da zdravo zaupamo, je, da pozabimo na zaupanje. Dejstvo je, da je zaupanje vsakič, ko smo prevarani, težje ponovno zaupati.

Prvinsko zaupanje ni toliko cilj kot osnovna vrednota – gre za sposobnost ustvariti vrednote in odkriti smisel življenja. Najprej se moramo osredotočiti na sočutje do sebe, nato pa še na sočutje do drugih – le tako bomo sčasoma ustvarili tisto pravo zdravo zaupanje.

Ali zaupate sebi?

Zaradi pomanjkanja zaupanja vase ne moremo zaupati niti drugim. Ali zaupate svojim namenom, željam in presoji? Ali kdaj lažete sami sebi? Ali prelomite obljube, ki jih daste sebi? Ali lahko računate sami nase? Ste resnično iskreni do sebe?


To, da zaupamo sami sebi, pomeni, da zaupamo svojim namenom, integriteti, motivom in dejanjem. Vendar gre zaupanje samemu sebi še nekoliko globlje. To pomeni, da resnično občutimo svojo avtentičnost, da se zavedamo sami sebe, da držimo besedo, ki jo damo sami sebi. Zaupanje do samega sebe se krepi, ko resnično postanemo mož beseda in tisto, kar si obljubimo, tudi izpolnimo. Zaupanje samemu sebi je osnova najpomembnejšega odnosa – torej odnosa, ki ga imamo sami s sabo. Na ta način si resnično dovolimo raziskovati svoje darove, možnosti in strasti. Na ta način odkrivamo svoje potenciale ter se razvijamo in odkrivamo, kdo smo in kdo hočemo postati. Zaupanje samemu sebi se kaže tudi v odnosu do drugih ljudi – če ne zaupamo sebi in ne izpolnimo tistega, kar si obljubimo, potem bomo po vsej verjetnosti taki tudi v odnosu z drugimi ljudmi. Zaupanje sebi lahko tako primerjamo z ogledalom – to, kakšni smo sami do sebe, jasno odraža tudi naš odnos do drugih.

In če do sebe razvijemo zdrav odnos, obstaja večja verjetnost, da bomo zdrav odnos imeli tudi do drugih ljudi – brez pretirane sumničavosti ali slepe zaupljivosti. Če si torej želimo kakovostne medosebne odnose, v katerih bomo zaupali, moramo začeti pri sebi in si začeti popolnoma zaupati – šele potem bomo lahko zaupali tudi drugim.

SHARE