Zaradi vadbe zrasli možgani?

Moč človeških možganov bi morda lahko bila ključ do razumevanja, zakaj so možgani takšne velikosti. Vsaj tako pravi nova hipoteza, ki povezuje vadbo z evolucijo naših velikih glav. Zamisel bo potrebno še dodobra preveriti, a raziskovalci pravijo, da se v to splača podrobneje poglobiti. Dokazi iz raziskav z mišmi in podganami namreč zdaj kažejo, da lahko parjenje najbolj atletskih živali ustvari potomce z ostrejšimi umi.


»Zdi se, da je med sesalci nek širši odnos med vadbo, aktivnostjo in možgani,« je povedal študijski raziskovalec in antropolog David Raichlen z Univerze v Arizoni. S kolegi sumijo, da ljudje nismo prav nobena izjema.

Vadba in možgani

Velikanski možgani

V primerjavi z velikostjo telesa imamo ljudje precej velike možgane, z dobro razvitimi sprednjimi režnji, ki zlahka prekašajo režnje najbližjih primatskih sorodnikov človeštva. Obstaja veliko teorij o tem, kaj sproži razvoj teh velikih možganov. Mednje spadajo ideje, ki segajo od potrebe po reguliranju in vzdrževanju zapletenih družbenih odnosov pa do tega, da je bilo treba krmariti skozi kompleksna okolja, ko so se naši predniki selili stran od ekvatorja.

Zdaj pa so Raichlen in njegovi kolegi dobili novo zamisel, ki jo dodajajo v mešanico. Morda človeški možgani niso rastli samo zato, ker se je naša vrsta soočala z več miselnimi izzivi. Morda je prehod na veliko bolj aeroben način življenja lova in nabiralništva pred približno 1,8 milijona leti povečal atletskost naše vrste. Zaradi povezav med vadbo in možgani menijo, da je morda naravna selekcija izbrala hitrejše in bolj okretne ljudi ter s tem tudi pametnejše, večje možgane.


Kaj pa miselna telovadba?

Večji možgani bi lahko bil ključni del te sestavljanke glede na to, da bi več kognitivnih sposobnosti nudilo našim prednikom možnost, da so lovili in nabirali na bolj oddaljenih krajih kot tisti, ki so prišli pred njimi. Možno pa je tudi, da so kognitivne sposobnosti človeštva preprost stranski učinek, nevrobiološke spremembe, ki so na nek način prišle zaradi aerobne kapacitete.

Tako raziskave tudi kažejo, da vadba v poznejših letih prepreči, da bi možgani izgubili prostornino. Še več, če spadate med starejše, bi vam lahko že živahen sprehod prinesel dovolj stimulativnega kisika v možgane. Presenetljivo je tudi to, da miselne igrice nimajo tolikšnega učinka, sploh v primerjavi z gibanjem.