Vse, česar še niste vedeli o anksioznosti

Anksiozne motnje so najpogostejša oblika psihičnih bolezni. Zanjo so značilni občutki tesnobe, živčne napetosti, trema, zaskrbljenost in strah. Ko smo anksiozni, smo v nenehnem strahu pred namišljeno nevarnostjo. Naše telo se takrat odziva tako, kot bi se odzivalo na pravo nevarnost.


Anksiozna motnja

Strokovnjaki še niso povsem dognali natančnega vzroka anksioznih motenj. Nekateri so mnenja, da vzrok zanje tiči v genetski ranljivosti posameznika, drugi pa, da gre pri tem za neravnovesje nevrotransmiterjev. Anksioznost lahko sprožijo tudi zunanji dejavniki, npr. travmatični dogodki. Če je starš anksiozen, lahko tako vedenje ponotranji tudi otrok.

Med simptome anksioznosti poleg že omenjenega pretiranega strahu ali zaskrbljenosti spadajo tudi:

  • nespečnost,
  • živčnost,
  • nenehno pričakovanje,
  • pogosto uriniranje,
  • želodčne in črevesne težave,
  • pretirano potenje,
  • napetost v mišicah,
  • hitro bitje srca,
  • spremembe vida,
  • navali toplote ali hladu.

Pri anksioznem posamezniku se lahko razvijejo tudi samomorilna nagnjenja, nagnjenje k samopoškodbam, zlorabi drog ali alkohola.


Simptomi, podobni anksioznosti, ki to niso

Simptomi hipoglikemije lahko oponašajo simptome anksioznosti, kot so omotičnost, divje razbijanje srca, razdražljivost, potenje in utrujenost. Do hipoglikemije pride, ko nivo krvnega sladkorja nenehno naglo narašča in pada (zaradi neustrezne prehrane). Podobne simptome sproži tudi pomanjkanje železa, ki je bolj prisotno pri vegetarijancih in ženskah v času menstruacije. Železo je namreč nujno potrebno za prenos kisika v krvi, njegovo pomanjkanje pa vodi v razbijanje srca in pospešeno dihanje, kar lahko pogosto zamenjamo za anksioznost ali napad panike.

Sprožilci anksioznosti

  1. Stres

Ko smo pod nenehnim ali kroničnim stresom, telo proizvaja visoke količine hormona kortizola, ki lahko zmoti delovanje »hormonov sreče«, kot sta serotonin in dopamin. Kroničen stres vodi v izgorelost, ki preprečuje telesu, da bi na stresne situacije odgovarjalo na zdrav način. Ujetost v stanju »boja ali bega« sproži nastanek anksioznosti ali poslabšanje njenih simptomov.

  1. Nezadosten vnos hranil

Beljakovine, vitamini in minerali so gradniki naših teles. Brez njih telo ne bi moglo izvajati več milijonov kemijskih reakcij. Nevrotransmiterji, kot sta serotonin in dopamin ter hormon kortizol za svojo sintezo potrebujejo aminokisline (beljakovine) – triptofan in tirozin. Za nastanek nevrotransmitorjev so potrebni tudi cink, magnezij, železo in B-vitamini. Zaradi stresa telo poveča proizvajanje kortizola, kar lahko posledično izčrpa zaloge teh dragocenih sestavin v telesu. Če smo pogosto pod stresom, moramo zato poskrbeti za njihov zadosten vnos.

  1. Prebavne težave

Študije so pokazale, da več kot 90 % hormona serotonina, ki prispeva k občutku sreče, nastane v prebavnem traktu. Prebavne težave lahko zmotijo nastajanje serotonina, njegovo pomanjkanje pa lahko vodi v anksioznost – od tod povezava med prebavnimi težavami in našim razpoloženjem. Strokovnjaki so ugotovili tudi, da obstaja močna povezava tudi med anksioznostjo, sindromom razdražljivega črevesja in stresom.


  1. Hormonsko neravnovesje

Veliko žensk se sooča s sodobnim fenomenom, imenovanim estrogenska dominanca. Do slednje pride zaradi preveč estrogena v telesu. Težavo predstavljajo predvsem ksenogeni, strupeni estrogeni, ki jih v telo vnašamo s hrano, prek pesticidov in plastične embalaže. Simptomi estrogenske dominance vključujejo pridobivanje teže, močne, boleče in tudi neredne menstruacije, akne, PMS, miome v maternici, neplodnost ter povečano tveganje za raka dojke ali jajčnikov. Estrogenska dominanca vpliva tudi na možgane, saj povzroča razdražljivost in anksioznost oziroma poslabšanje njenih obstoječih simptomov.

  1. Temeljna prepričanja in miselne sheme

Možgani si določene informacije včasih zapomnijo pod vplivom močnih čustev ali travm ter jih nato »pospravijo« v podzavest. Anksioznost in druge psihološke težave so pogosto simptomi teh »čustvenih spominov«, ki jih imenujemo tudi temeljna prepričanja ali miselne sheme. Slednje pogosto določajo naše razumevanje delovanja sveta in lahko na nas delujejo tudi omejujoče. Ko nekaj sproži te globoko zakopane »čustvene spomine«, lahko postanemo anksiozni. Če se naučimo, kako te implicitne spomine ubesediti, nam to lahko pomaga odpraviti marsikateri psihološki vzrok razpoloženjskih motenj.

*****************