Vpliv sladkorja na našo energijo in počutje

Ko sem bila še deklica, se spominjam, da so bile čokolada in ostale sladkarije prej dobrina kot pa vsakodnevni posladek. Ker sem bila močno sladkosneda, sem kdaj obrnila celo stanovanje, da sem našla morebitne mamine skrite zaloge, ki jih je skrbno čuvala za posebne dni, kot nagrado ali pa za obiske. Če bi lahko, bi pojedla tudi tono sladkega, najraje sem imela vse, kar je vsebovalo čokolado.


Pred leti sem sicer svoj način prehranjevana močno spremenila; z delom na sebi in z ugotavljanjem in spremljanjem posledic, ki jih ima sladkor na naša telesa, pa sem se mu do danes skoraj že v celoti odrekla.

Sladkor

Narava nudi sladko le občasno

Če pogledamo v naravo, lahko opazimo, da nas ta s sladkim pocrklja le v nekaj kratkih letnih obdobjih. Torej lahko že po spremljanju narave ugotovimo, da je sladkor dobrina, ki si jo lahko privoščimo le vsake toliko. Fruktoza, ki je v sadju sicer ni tako škodljiva kot je na primer predelani beli sladkor. Ta je danes prisoten v domala vseh predpripravljenih in predelanih jedeh. Skriva se tudi tam, kjer bi pričakovali, da ga ne bo. Na primer spasiran paradižnik ali navadni jogurt. Industrija ga kot poceni sredstvo za konzerviranje daje skoraj povsod, mi pa tako nehote in nevede vsak dan zaužijemo tudi do 10 žličk sladkorja. K temu moramo prišteti še ves sladkor, ki si ga privoščimo zavestno. In kaj to povzroča našim telesom? Na fizičnem telesu se poleg kariesa, debelosti in prekomernega izločanja inzulina, kot posledica previsoke ravni sladkorja v krvi, kaže še na nenehnem izčrpavanju in stresu nadledvične žleze, ki sodi med naše najpomembnejše žleze. Med drugim skrbi za izločanje kortizola, stresnega hormona, ki se pri dvigu sladkorja v krvi prične prekomerno izločat. Za naše telo to pomeni konstanten stres.

Vpliv na naša telesa

Paradoks je, da velikokrat posegamo po sladkem, da se potolažimo in umirimo stres v sebi. Občutek pomirjenosti nam sladkor ob samem uživanju sicer da, ne čutimo pa tako razločno dogajanja na našem hormonskem in presnovnem nivoju, ki poteka ob boju s prekomernimi dozami sladkorja. Ker telo od sladkorja ne dobi prav nič koristnega, porabi svoje zaloge vitaminov in mineralov, da ga čim prej in s čim manj posledicami izloči. Če ga dnevno konzumiramo preveč (kar ga ob nezdravi in predelani hrani zagotovo), telo prekomerno izgublja hranilne snovi, namesto, da bi jih s hrano pridobivalo.


Na umskem telesu sladkor vpliva na naše samostojno razmišljanje; več kot ga konzumiramo, lažje smo vodljivi. Čustveno telo se pod vplivom sladkorja prične packati. Lahko si ga predstavljamo kot lepilo, ki zamaže ali zalepi vsa naša nelagodja, vzorce in probleme. Namesto, da bi se z njimi soočili in jih ozavestili, z njegovim uživanjem dovolimo, da se ta nalaga na vse naše težave in jih skriva pred nami. Te se seveda ne stopijo pod glazuro sladkorja, temveč tlijo globoko v nas in vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Opozarjajo, da so tukaj, so žive i da krojijo naša dejanja. Duhovno telo je pod vplivom sladkorja paralizirano, kar vodi v stagnacijo v življenju, slabo ali nikakršno povezavo z našim notranjim vodnikom, šibki volji ter slabem udejstvovanju naših namer oziroma postavljenih ciljev.

Sladko le občasno

Ob naslednjem strastnem vzgibu ali neustavljivi želji po sladkem se torej vprašajmo kaj se skriva za njo. Je to nizka raven energije, čustvena težava ali stres? Priporočam vam raziskovanje čustvenega sveta, da se boste čim prej rešili prekomerne potrebe po sladkem. Za zavestno in občasno sladkanje pa imamo tudi pri nas veliko izbiro naravnih in nepredelanih sladil, ki jih uvrščamo med superživila. Poleg zadostitve po sladkem ne dvigujejo sladkorja v krvi, in s tem ne zdražijo prekomernega izločanja inzulina. Naše telo pa namesto oropanja hranilnih snovi napolnijo z minerali, vitamini in vlakninami.

*****************