Jesen je čas za visoke grede

Sezona vrtnarjenja se zaključuje, pridelke pobiramo in počasi praznimo grede. Sedaj že lahko ocenimo, česa smo spomladi posejali ali posadili premalo, kako so uspevale rastlinske združbe na gredah in tudi to, kje bi si lahko omislili še kakšno dodatno gredico. Jesen je idealen čas, da naredimo nove grede. Na vrtovih je sedaj ogromno rastlinskega materiala, ki ga dobimo, ko čistimo grede, nabralo se je tudi že odpadlega listja. Vse to je dragocen material, ki ga v vrtu lahko ponovno uporabimo. Naredimo lahko kompostne kupe, kjer se bo material s procesom humifikacije pretvoril v bogato in kvalitetno gnojilo. Vse našteto pa lahko uporabimo za hitro pripravo visokih gred.


Visoka greda v obliki ključavnice.
Greda v obliki ključavnice – obrnjena travna ruša.

Prednosti visokih gred:

  • večja obdelovalna površina, na manjši površini pridelamo več zelenjave, kar še posebej pride prav v majhnih vrtovih;
  • organske snovi v sredini grede med razkrajanjem oddajajo toploto, kar pomeni, da se zemlja na taki gredi spomladi prej segreje, torej lahko prej sejemo in sadimo;
  • z gredo nimamo nobenega dodatnega dela, ne prekopavanja, ne gnojenja. Če bomo redno dodajali zastirko, bodo tla ostajala prhka, spodnje plasti materiala pa se bodo počasi spreminjale v humus (kar naj bi zadoščalo za šest let);
  • na površini ne zastaja voda, tako da je manj nevarnosti, da rastline, predvsem mladi sejančki, zgnijejo. Po drugi strani pa se zadrži dovolj vlage v notranjost, tako da rastline pridejo do vode tudi v vročih in sušnih dneh;
  • olajšajo delo, manj trpi hrbtenica, ni se potrebno sklanjati, tiste zelo visoke z ograjo so primerne tudi za invalide na vozičku.

Grede so lahko poljubnih oblik. Bodimo drzni in enkrat za spremembo naredimo grede okrogle, ovalne, v obliki fižolčka, ključavnice, ki je značilna za permakulturo in podobno. Dolge so lahko poljubno, pazite le, da širina grede ne preseže 150 cm, da boste sredino zlahka dosegli. Višina gred je od 90 pa do 120 cm. S količki zakoličimo kote in jih povežemo z vrvico. Če so grede nepravilnih oblik, bomo rabili več količkov. Meje lahko označimo tudi s pepelom, slamo, ali kakšnim podobnim materialom.

Visoka greda z ogrodjem

Ogrodje visoko 1 m lahko naredimo s prepletanjem vej ali uporabimo lesene deske iz katerih naredimo okvirje. Na dno naložimo grob material, veje, listje. Debelina tega sloja naj bo okoli 50 cm. Sledi 20 cm nepredelanega komposta, temu pa plast zrelega komposta. Na koncu vse skupaj prekrijemo s slamo.


Gomilasta greda
Na gomilasto gredo lahko posadimo tudi drevo in jagodičje.

Gomilasta greda

Z lopato odstranimo travno rušo – režemo kvadratne kose. Odstranjeno travno rušo damo na stran, saj jo bomo kasneje uporabili. Naredimo dodaten izkop zemlje vsaj na 30 – 50 cm globine, še posebej tam, kjer delamo grede na brežini. Izkopano zemljo dajemo na stran. Najprej v izkopan prostor naložimo 50 cm grobih lesenih odpadkov, kot so veje, vejice. Po tej plasti razporedimo narobe obrnjeno travno rušo. Prekrijemo z vlažnim listjem, kateremu sledi debela plast prej izkopane zemlje. Sedaj namečemo še grob kompost, okoli 5 cm debeline in zaključimo s 15 cm vrtne zemlje pomešane z zrelim kompostom. Na koncu pokrijemo s slamo, ki jo polijemo z vodo (tudi zaradi vetra). Ko nalagamo material, sproti oblikujemo gomilo. Dobro je, če meje pri dnu grede utrdimo z deskami ali skalami.

Gomilasto gredo lahko naredimo tudi tako, da v 50 do 100 cm globoko brazdo namestimo celo deblo smreke premera 25 cm. Nato iz strohnelih vej, slame, korenin, listja in zemlje oblikujemo gomilo.

Hitra greda za »lenuhe«

Še en način ustvarjanja gred obstaja, primeren predvsem za pripravo v jeseni. Mi smo jo poimenovali Hitra greda za »lenuhe«. Tukaj namreč ne prekopavamo in ne odstranjujemo travne ruše, zato je fizični vložek le zbiranje in nalaganje materiala.
Na označeni površini pokosimo travo in jo damo na stran, saj jo bomo kasneje potrebovali. Položimo karton, časopisni papir ali staro bombažno odejo, kar bo zatrlo rast plevela in trave. Namečemo za dlan debelo plast komposta, ki je lahko še nepredelan, dobro uležan hlevski gnoj, kuhinjske odpadke, prej pokošeno travo, listje. Ta material je poln dušika. Sledi mu plast vejic, suhega listja, slame, lesnih delcev, ki je bogata z ogljikom.

Če želite, lahko takšno gredo naredite tudi tako, da vseeno prej odstranite travno rušo. To je sicer nujno, če delate gredo na nagnjenem terenu.
Idealen čas za ustvarjanje take grede je jesen. Del materiala bo preko zime strohnel, vendar bo spomladi vse skupaj vseeno videti še dokaj grobo. Zato bomo prvo leto na tako gredo posadili le večja semena, kot je krompir, tudi fižol bo v redu in sadike rastlin. Spomladi sejemo in sadimo v žepke tako, da odstremo zgornji del grobe zastirke in položimo seme ali sadiko v spodnjo plast bogato z dušikom. Še bolje bo, če boste pred setvijo/sajenjem z nožem križno zarezali v karton in tako olajšali rastlinam, ki imajo globoke korenine, pot v globlje plasti zemlje. Naslednje leto bo nastala iz naloženega materiala globoka humusna plast prsti, bogata z deževniki. Takrat bomo lahko sejali tudi drobnejše seme.


Jesen je idealen čas, da spremenimo neužitno trato, ki zahteva veliko dela, časa in denarja, v užitno okrasne grede.

[gdl_gallery title=”Visoke grede” width=”90" height=”90" galid=”13" ]

Spletne zanimivosti:

loading...
SHARE
Jerneja Jošar
Jerneja Jošar je po poklicu univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva. Dela tudi na različnih ekoloških in razvojnih področjih. Ukvarja se z urejanjem in načrtovanjem vrtov po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin in svetuje pri pravilni izbiri in razporeditvi sobnih rastlin v prostoru ter oskrbi le teh brez kemičnih gnojil in zaščitnih sredstev na www.cvetlicna.si.