Ultrazvok – naj pokukam k dojenčku

Ultrazvok … V preteklih desetletjih so se ultrazvočne preiskave že tako zasidrale v standardno predporodno nego, da si je težko predstavljati, da včasih te možnosti ni bilo. Za številne bodoče mamice (in vse pogosteje tudi očke) so prav trenutki, ko skozi ultrazvok slišijo utrip srca svojega še nerojenega otroka ter vidijo njegove nejasne obrise, najlepši del obiskov pri ginekologu. Kakšen je namen ultrazvoka, pa tudi omejitve in tveganja tega čudežnega aparata, ki nam omogoča vpogled v nastajajoče življenje, navadno kmalu po tem, ko opravimo test nosečnosti?


Ultrazvok

Ne tako davnega leta 1955 si je škotski porodničar Ian Donald sposodil industrijski ultrazvok, ki so ga sicer uporabljali za ugotavljanje poškodb v kovini. Ultrazvok je preizkusil na nekaj odstranjenih tumorjih ter ugotovil, da različni tumorji oddajajo različne odmeve. Kmalu je uporabo ultrazvočnega opazovanja razširil tudi na noseče ženske, v medicinskih publikacijah so se pojavili prvi članki in uporaba ultrazvoka v nosečnosti se je začela počasi in nezadržno širiti po svetu.

V ZDA so šli celo tako daleč, da v nakupovalnih središčih ponujajo 3D in 4D spominski ultrazvok, v katerih starši lahko dobijo prve »fotografije« in videoposnetke svojega otroka, poslušajo njegov srčni utrip, pregledi pa lahko trajajo kar debelo uro.

Danes pogostost rabe ultrazvoka v nosečnosti velja za varno in brez tveganj in je v razvitem svetu vse pogostejša. V ZDA so šli celo tako daleč, da v nakupovalnih središčih ponujajo 3D in 4D spominske ultrazvočne preglede, v katerih starši lahko dobijo prve »fotografije« in videoposnetke svojega otroka, poslušajo njegov srčni utrip, pregledi pa lahko trajajo kar debelo uro. Strokovnjaki svarijo pred takšno uporabo ultrazvokov in opozarjajo, da raziskave še niso potrdile njegove absolutne dolgoročne varnosti.

V Sloveniji dva ultrazvočna pregleda v nosečnosti

V Sloveniji sta v sklopu predporodne oskrbe predvidena dva ultrazvočna pregleda, ki ju lahko nosečnice na svojo željo in ob razumevanju prednosti in tveganj takšne odločitve tudi zavrnejo. Pri prvem, ki se izvaja med osmim in dvanajstim tednom nosečnosti in se ultrazvok opravi vaginalno, se potrdi nosečnost ter izloči možnost izven maternične nosečnosti, preveri, ali ženska nosi enega ali več otrok, poišče se srčni utrip, na osnovi velikosti zarodka pa se določi tudi predviden datum poroda.


Drugi pregled, imenovan tudi morfologija, pa se odvije med osemnajstim in dvaindvajsetim tednom. Takrat se pregleda celoten plod od vseh organskih sistemov do okončin, lega posteljice, popkovina, oceni se količina plodovnice. Poleg potrditve normalnega poteka nosečnosti je ta pregled, ki se ga udeležijo tudi številni očetje, priložnost za starše, da vidijo (in slišijo) svojega otročka. Ob ustrezni legi otroka pa takrat izvejo tudi, kakšnega spola je njihov naraščaj.

Eno od pomembnih etičnih vprašanj pri uporabi ultrazvoka v nediagnostične namene so tudi pravice še nerojenega otroka. Čeprav se predvideva, da je ultrazvok varen, gre vendarle za obsevanje. Predpostavka, da plod ničesar ne zazna, ni nujno resnična. Tudi nekateri ginekologi priznavajo, da hitro opazijo, katerim otrokom ultrazvok ne ustreza, saj se skušajo odmikati.

Samoplačniški pregledi

Poleg zgoraj omenjenih pregledov številni ginekologi svetujejo še dve ultrazvočni preiskavi. Prva je namenjena merjenju nuhalne svetline, presejalni test, namenjen odkrivanju plodov z genetskimi okvarami, na primer Downovim sindromom, ter razvojnimi napakami srca in velikih žil ter skeletnih displazij. Druga preiskava pa se izvaja med osemindvajsetim in dvaintridesetim tednom, po svojem obsegu je ta ultrazvok zelo podoben morfologiji, namenjena pa je predvsem ugotavljanju ustrezne rasti ploda.

V zadnjih letih se vse pogosteje pojavljajo tudi 3D in 4D ultrazvočni pregledi. Ti za razliko od dvodimenzionalne slike klasičnih ultrazvokov lahko pokažejo tudi bolj tridimenzionalno sliko. Tako si lahko starši ogledajo obraz svojega otroka, se čudijo njegovemu izrazu in tkejo vezi. 4D pa doda še četrto dimenzijo – čas, torej kratek videoposnetek. Poleg spominske pa imajo ti ultrazvoki tudi diagnostično vrednost, saj z njimi lahko natančneje ugotavljajo prisotnost fizičnih anomalij, kot je preklana ustnica. Pri tem velja izpostaviti, da morajo biti za resnično kakovostne posnetke izpolnjeni številni pogoji in da ni zagotovila, da bodo starši dobili to, kar želijo.

Ultrazvočni pregled

Je ultrazvok resnično varen?

Želja videti v človeško telo ter opazovati razvoj novega življenja je stara kot človeštvo samo. Tehnologija pa to omogoča šele približno sto let. Znano je, da so v ZDA dobrih pet desetletij nosečnice rutinsko izpostavljali rentgenskim preiskavam, številni strokovni priročniki pa so poudarjali varnost in neškodljivost tega postopka. Z današnjimi informacijami se to zdi povsem nedopustno, a tudi pri uporabi ultrazvoka prevladuje podobna miselnost, da je varen, ker ni dokazano drugače.


Vse od začetka uporabe ultrazvočnih preiskav v nosečnosti strokovnjaki izvajajo različne raziskave, s katerimi ugotavljajo morebitne negativne učinke. Pri tem se raziskovalci srečujejo s številnimi ovirami, med najpomembnejšimi pa je, da naj bi bile resnično kakovostne raziskave neetične. Ena od omejitev raziskav je tudi, da so bile po večini izvedene v času, ko raba ultrazvoka v nosečnosti še ni bila tako rutinska in pogosta, kot je danes, pa tudi uporabljane frekvence so bile bistveno nižje.

Med njimi se omenjajo zastoj rasti ploda, zapoznel razvoj govora, disleksija ter celo avtizem. Študije doslej niso brez sence dvoma potrdile nobene od teh povezav, a obenem je ena od največjih izvedenih raziskav ugotovila, da rutinska uporaba ultrazvoka tudi ne doprinese k boljšim rezultatom za matere in dojenčke.

Razlogi za zaskrbljenost

Ultrazvočni pregled omogoča zvočno valovanje pri zelo visokih frekvencah, ki so človeškemu ušesu neslišne. Ti valovi se odbijajo od različnih tkiv v notranjosti telesa ter omogočajo izdelavo ultrazvočne slike glede na gostoto teh tkiv. Uporabljajo se različne frekvence, gostost, fokus in širina teh valov, pri čemer višje frekvence omogočajo jasnejše slike, a ne zmorejo prodreti tako globoko kot nižje frekvence. Eden izmed stranskih učinkov ultrazvočnih preiskav v nosečnosti, ki je tudi vzrok za največjo zaskrbljenost, je segrevanje tkiva. Gostejše kot je tkivo, bolj se segreva, dlje časa pa tudi zadrži toploto. To pomeni, da je v pozni nosečnosti segrevanju najbolj izpostavljena lobanja ploda, s tem pa tudi njegovi razvijajoči se možgani.

Pregrevanje je eno od znanih tveganj za nevrološke poškodbe razvijajočega se ploda, zato tudi strokovnjaki ter mednarodna strokovna združenja, kot je Svetovna federacija za ultrazvok, v medicini in biologiji svarijo pred zdravniško nepotrebno rabo ultrazvočnih preiskav. Med slednje sodijo tudi tiste, katerih cilj je zgolj ustvarjanje sličic in videoposnetkov za spomin in starševski užitek ter uporaba različnih na ultrazvočni tehnologiji osnovanih naprav za poslušanje in snemanje otrokovega utripa, ki so staršem na voljo v otroških in spletnih trgovinah. Kritiki pretirane uporabe ultrazvoka v nosečnosti svarijo pred možnostmi nevroloških poškodb, saj pravijo, da nezmožnost najti prepričljive dokaze določenih učinkov še ne pomeni, da ne obstaja možnost zanje.


Omejitve pozna malo staršev

Številni bodoči starši se ne zavedajo, da ima ultrazvok tudi svoje omejitve. Tako na primer zanesljivost napovedi teže otroka pada z vsakim dodatnim mesecem in proti koncu nosečnosti se lahko pojavijo odstopanja tudi do enega kilograma navzgor ali navzdol. Ob upoštevanju dejstva, da je povprečna teža novorojenčkov med tremi in štirimi kilogrami, je to odstopanje veliko.

Ultrazvok v nosečnosti

Med pomembnejšimi omejitvami so tudi manjša odstopanja od normalnega, nejasni rezultati in lažni pozitivni rezultati oziroma napačne diagnoze. V teh primerih so starši lahko nepotrebno izjemno zaskrbljeni in prestrašeni, čeravno je potem z otrokom vse v najlepšem redu. Tako nosečnosti ne prežema več veselo pričakovanje, temveč tesnoba in stres, ki lahko zelo negativno vplivata na razvoj ploda.

Vsaka medalja pa ima dve plati in prav tako se lahko zgodi, da ultrazvočna preiskava ne razkrije težav. Predvideva se, da je tako odkritih med 70 in 80 % večjih fizičnih nepravilnosti ter med 40 in 50 % genetskih okvar, medtem ko se ostale razkrijejo šele po porodu. To pa lahko pri nekaterih starših povzroči občutke zamere, neprijetno pa vpliva tudi na strokovnjaka, ki težave ni odkril.

V raziskavi iz leta 2001, kjer so preučevali možnost sekundarnih vibracij pri ultrazvoku, so pretvornik ultrazvoka (del, ki pride v stik s kožo) usmerili neposredno v miniaturen hidrofon, vstavljen v maternico. Posnel je zvok v glasnosti 100 decibelov, kar je »glasno kot vlak podzemne železnice, ki prihaja na postajo.«

Čustveni vidik

Kljub svojim omejitvam so ultrazvočni pregledi v nosečnosti lahko izjemno dragoceno diagnostično sredstvo, ki v rokah strokovnjakov lahko odkrijejo marsikatero potencialno ali dejansko težavo, obenem pa predstavljajo tudi še enega od načinov, s katerim se starši lahko povežejo s svojim otrokom in tako še dodatno utrjujejo svojo vlogo in priprave na starševstvo, veselje staršev ob poslušanju srčnega utripa otročička v trebuhu pa nikakor ni zanemarljivo.

Pred odločitvijo za ultrazvok, še posebej samoplačniškega, je eno najpomembnejših vprašanj, ki si jih starši lahko postavijo, kaj bodo izvidi spremenili. Torej ali bi se ob nakazanih težavah odločili za nadaljnje, bolj invazivne diagnostične posege ter ali bi rezultati v kakršni meri spremenili njihov namen obdržati otroka ali ne, pa tudi kako bi zavedanje povečanega tveganja vplivalo na njihovo počutje in potek nosečnosti. Ob poznavanju prednosti in tveganj ter premisleku o zgoraj omenjenih temah lahko starši namreč sprejemajo resnično informirane in premišljene odločitve tako o svojem kot o zdravju svojega otroka.

VEČ VSEBIN: