Tišina partnersko razmerje vodi v propad

Številni pari svoje težave »rešujejo« s tišino – v končni fazi torej ne naredijo nič, njihovo razmerje pa le vedno bolj tone. Včasih je eden od partnerjev tisti, ki se zavije v tišino, včasih pa molčita kar oba. V obeh primerih ne gre za neko meditativno tišino, ki bi za odnos predstavljala nekaj pozitivnega, ampak taka tišina predstavlja pomanjkanje besedne in čustvene intimnosti med partnerjema. Če zanemarimo druge oblike komunikacije (na primer senzorične zaznave in govorico telesa), potem so besede edino orodje, s katerim lahko rešujemo težave ter izražamo svoje misli in čustva. Enostavno ne obstaja prava logika biti v nekem razmerju in ne komunicirati s partnerjem. Na ta način preprečujemo, da bi se naš odnos razvil v zdravo in dolgoročno partnersko zvezo ter zanemarjamo svoje lastne potrebe in želje.


Ko enkrat izrazimo, kar čutimo (in v trenutku, ko to zares čutimo), potem obstaja manjša verjetnost, da bi se na nekaj preveč burno odzvali. Če pa čustva tlačimo in dušimo v sebi, pa se bodo ta samo nabirala in nabirala – konflikt je v tem primeru samo še vprašanje časa.

Ko nekomu jasno povemo, da smo nanj/-o jezni in zakaj tako čutimo, se bo oseba navadno na to ravno tako odzvala z jezo, vendar bo konflikt mogoče hitreje in bolj uspešno rešiti. Če pa svoje jeze ne izrazimo in jo le potlačimo vase, se bo ta čez čas izrazila v veliko bolj intenzivni obliki, zna pa se zgoditi, da se bodo v »paketu« z njo pojavili tudi različni dodatni neprimerni vedenjski vzorci. Vam zdaj postaja jasno, zakaj tišina tako negativno vpliva na naše odnose?

Tišina

Ko tišina prevzame nadzor nad našim življenjem

Ko pomislimo na oblastne ljudi, imamo v glavi največkrat podobe glasnih in agresivnih posameznikov. Ker ti ljudje jasno pokažejo svoja čustva in namere, takoj vemo, s kom imamo opravka. Tišina pa je po drugi strani veliko bolj prikrita oblika nadzora. Kadar svojih misli in čustev ne delimo z drugimi, to pogosto delamo zato, da bi jih na nek način nadzorovali. Če naši sogovorniki ne vedo, kaj se nam podi po glavi, se tudi odzvati ne morejo. Svojih mnenj, misli in čustev pogosto ne izražajo tudi ljudje, ki hočejo vedno v vsem ugajati drugim – raje so tiho, kot pa da bi tvegali in morda vznemirili sogovornika.


Ko molčimo, ustvarjamo notranji monolog in tako na druge projiciramo svoja predvidevanja glede njihovih odzivov. Če povemo z drugimi besedami – v svoji glavi si ustvarimo celoten scenarij. Na ta način stagniramo mi, ustavi se proces komunikacije, naš odnos pa se ne razvija.

Nekateri ljudje tišino uporabljajo za to, da kaznujejo druge. Na ta način tišina postaja prostor za razvoj jeze in preprečuje možnost za rešitev konflikta. Tišina prevzame nadzor nad ostalimi čustvi in jih utiša ter nam onemogoči možnost za odkrit dialog. Možnosti za rešitev težave ni.

Zaradi nezmožnosti zdrave komunikacije in izražanja čustev ima težave veliko parov. Tišina iz partnerskega odnosa izsesa ves življenjski sok, partnerja pa ne vesta več, kako naprej. In s tišino njuna barka le še bolj tone, kriza pa je samo večja in večja. Prav tako je za razmerje uničujoča tista tišina, s pomočjo katere želimo manipulirati in prevzeti nadzor nad partnerjem.

Številni ljudje bodo ob vsem tem samo zamahnili z roko in rekli, da se nima smisla prepirati oziroma spuščati v debato, saj tako ne dosežemo nič. Morda se lahko marsikdo poistoveti s takim načinom razmišljanja, vendar gre za početje, s katerim v prvi vrsti škodujemo sebi. Na srečo ni treba, da ostanemo na tej točki, ampak iz te popolnoma neplodne situacije lahko kadarkoli izstopimo. Jasno povejte, kaj čutite in kako se počutite – le tako boste dali svojemu odnosu možnost, da se raste in razvija.