So družbena omrežja zares kriva za porast depresije?

Ste opazili, da ste zadnje čase nenavadno slabo razpoloženi? Depresija je seveda kompleksen pojav, ki ga ne smemo zamenjevati z občasnimi razpoloženjskimi nihanji, ki so povsem običajna. Vendar pa morate biti pozorni tudi na to, da se depresija pogosto prikrade zelo potihoma. Če se torej že kar nekaj časa ne počutite najbolje, je vsekakor smiselno poiskati vzroke za to. Kot menijo mnogi strokovnjaki, naj bi imela velik vpliv pri tem, da je depresija v zadnjih letih praktično vseskozi v porastu, tudi družbena omrežja. Pa to zares drži?


Družbena omrežja in depresija

Živimo v stalnem strahu, da nekaj zamujamo?

Pri povezavi med depresijo in družbenimi omrežji, kakršno je na primer Facebook, naj bi šlo predvsem za občutke strahu, da nekaj zamujamo. Med ogledovanjem tujih življenj – ali raje podobe tujih življenj – se nam lahko naše lastno hitro zazdi zelo pusto in dolgočasno. Obenem pa lahko družbena omrežja sprožijo tudi močne občutke ljubosumja. Ko na primer opazite, da so se vaši prijatelji zabavali brez vas, se lahko pojavi zelo negativna reakcija. Začnete se spraševati, ali vas imajo sploh radi oziroma ali radi preživljajo čas v vaši družbi. Tovrstne misli vas lahko povsem okupirajo in navsezadnje vplivajo tudi na zmanjšanje samozavesti.

Stalno primerjanje je lahko zelo nevarno …

Ti občutki sicer niso nekaj novega in so lahko že v preteklosti predstavljali dejavnik tveganja za depresijo, vendar pa je postalo z družabnimi omrežji vse bolj »preštevno« – zdaj lahko črno na belem (ekranu) vidite, koliko dogodkov ste izpustili, koliko doživetij zamudili, koliko »všečkov« dobivate v primerjavi z vašimi prijatelji ipd. Te primerjave so seveda še posebej nevarne pri otrocih oziroma mladostikih, ki so lahko izjemno občutljivi na socialne zavrnitve. Če upoštevamo vse to, ni presenetljivo, da mnogi trdijo, da imajo veliko vlogo pri porastu depresije prav družbena omrežja. Vendar pa se med strokovnjaki pojavlja tudi drugačno stališče, ki ga včasih potrjujejo tudi študije, čeprav za zdaj še relativno majhne. Tisto, kar naj bi namreč zares odločalo, je posameznikova osebnost …

Različne osebnosti – različne čustvene reakcije

Čeprav se na prvi pogled zdi, da lahko zatrdimo, da uporaba družbenih omrežij povečuje možnosti za depresijo, pa nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se ne smemo prenagliti s tovrstnimi izjavami. To, ali bo uporaba družbenih omrežij v nas vzbudila pozitivne ali negativne občutke, je povezano predvsem z našo osebnostjo. Medtem ko bo nekdo čutil ljubosumje ob ogledovanju fotografij svojih prijateljev, ki se zabavajo, bo nekdo drug vesel zanje. Ljudje, na katere imajo lahko torej družbena omrežja zares negativen vpliv, so tako tisti, ki so pogosto pretirano zaskrbljeni, anksiozni in ki jim pogosto primanjkuje zaupanja vase.


To so tudi ljudje, ki bodo družbena omrežja raje uporabljali za spremljanje tujih objav, namesto da bi sami objavljali vsebine. Obenem pa naj bi bilo tveganje za depresijo zaradi uporabe družbenih omrežij večje pri posameznikih, ki imajo tudi nasploh precejšnje težave z ljubosumjem in ki se radi primerjajo z drugimi. Namesto posplošujočih izjav o učinkih družbenih omrežij na naše psihološko zdravje bi bila tako pogosto potrebna podrobnejša analiza in zaznavanje najbolj ranljivih skupin.

*****************