Posejte sladki komarček

V mesecu juliju je še čas za setev sladkega komarčka, zelenjave, ki je lahko prava poslastica na vašem krožniku. Užitni so drobni lističi, listna stebelca in seme, kulinarična posebnost pa so njegovi odebeljeni listni peclji, ki so združeni v belkast gomolj. In predvsem zaradi teh aromatičnih, sladkastih gomoljev, ki imajo okus po janežu, ga gojimo na vrtu.


Poleg tega, da je sladki komarček zelo okusen, pomaga pri urejanju prebave in delovanju prebavnega sistema. Zato ga dodajamo mastnim in nasitnim jedem. Čaj iz semen ali lističev blaži prebavne težave in bolečine v želodcu. Če žvečimo seme, pomaga proti kolcanju in slabemu zadahu.

Sladki komarček

Sladki komarček – Foeniculum vulgare var. dulce, nekateri ga imenujejo tudi florentinski komarček, je približno 40cm visoka rastlina z dolgimi močno narezanimi tankimi lističi in kobulastimi cvetovi. Kaj hitro ga lahko zamenjamo z njegovim sorodnikom navadnim komarčkom – Foeniculum vulgare, kateri raste divje, na vrtu pa ga gojimo predvsem za uporabo aromatičnih listov in semen. Navadni komarček je tudi mnogo večji od sladkega, gomolj pa je manj razvit. Sadimo ga spomladi. Sladki komarček ne sadimo prezgodaj, torej že spomladi, kajti tako bo rastlina prehitro pognala cvet. Zato ga sejemo šele v juniju in juliju. Na razpolago bo imel še dovolj časa, da bo razvil debele mesnate gomolje, na gredah pa bo počakal še dolgo v jesen, saj mu malo nižje jesenske temperature ne škodijo.

Sladki komarček sadimo kot naknadni posevek, najbolje na gredo, kjer je raslo zgodnje zelje. Mi smo letos posadili na gredo z zeljem eno vrsto kumar, med zelje gomoljno zeleno, ki pomaga odganjati škodljivce na zelju, vmes pa se je našel prostor še za solato, ki smo jo pobrali še preden se je zelje razraslo. Sedaj je zgodnje zelje že pobrano in na prazen prostor bomo posejali seme sladkega komarčka. Vmes dosadimo solato, kumare pa ostajajo na gredi še nekaj časa. Tako imamo na gredici dober mešan posevek z rastlinami, ki ugodno delujejo druga na drugo, pa še prostor smo izkoristili zelo racionalno.


Kakor koli že boste kombinirali zasaditve, sladkega komarčka nikar ne sejte zraven fižola, paradižnika, pastinaka in peteršilja, neugodno bodo nanj vplivali tudi kumina, luštrek in koriander.

Rastlina potrebuje rahla, prepustna in s humusom bogata tla. Grede pred setvijo ne gnojimo, saj se zaradi preveč gnojil v zemlji lahko zgodi, da se gomolj ne odebeli. Čisto dovolj bo, če smo tla pognojili posevku pred njim. Sejemo ga čim bolj narazen, saj malo težje prenaša presajanje, lahko pa se tudi zgodi, da zaradi presajanja rastline poženejo v cvet še preden se gomolji odebelijo. Če ga presajate, naredite to s čim večjo koreninsko grudo.
Posejemo ga na redko, nekako na 10 – 15 cm narazen. Kasneje, ko rastline zrastejo in se gomolji začnejo debeliti, redčimo tako, da je končna razdalja med rastlinami 20 – 30 cm. Odstranjene rastline so prav tako okusne in jih lahko uporabimo cele. Tudi razdalja med vrsticami naj bo malo večja. Najbolje tam nekje med 30 in 40 cm. To pa predvsem zato, ker ima sladki komarček rad, če ga takrat, ko se začnejo gomolji debeliti, osipljemo.
Pa ne pozabimo na zastirko, ki bo preprečevala rast plevela, pomagala ohranjati tla vlažna in jih bogatila z organskim materialom.

In kako ga uporabimo v kuhinji? Uživamo ga lahko surovega, na tanko narezanega v solati, zabeljenega z oljem in kisom ali limoninim sokom, ter sončničnimi semeni. Odličen je na hitro popečen na kokosovi maščobi, skupaj s čebulo ali pa tudi ne, ter pokapljan s sojino omako in oljčnim oljem, tudi kapljica balzamičnega kisa naredi svoje. Dušenega in zmletega s prej namočenimi sončničnimi semeni, česnom in poljubnimi začimbami spremnimo v okusen namaz. Če ta namaz nekoliko razredčimo z vodo, v kateri se je dušil komarček, dobimo omako, v katero namakamo popečeno ali surovo sezonsko zelenjavo, ali uporabimo kot preliv za solato. Odlična je tudi kremna juha s krompirjem ali dvema in sojino smetano.

SHARE
Jerneja Jošar
Jerneja Jošar je po poklicu univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva. Dela tudi na različnih ekoloških in razvojnih področjih. Ukvarja se z urejanjem in načrtovanjem vrtov po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin in svetuje pri pravilni izbiri in razporeditvi sobnih rastlin v prostoru ter oskrbi le teh brez kemičnih gnojil in zaščitnih sredstev na www.cvetlicna.si.