Skoraj vsak drugi Slovenec ima povišan krvni tlak

Svetovni dan hipertenzije, ki ga obeležujemo 17. maja, ljudi ozavešča o krvnem tlaku in pomenu zdravega načina življenja pri preprečevanju in zdravljenju povišanega krvnega tlaka. Ob letošnji obeležitvi želijo na Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudariti pomen prehrane in zdravega načina življenja, s katerim lahko vplivamo na preprečevanje pojava povišanega krvnega tlaka. V sodelovanju s Pomurskim društvom za boj proti raku so izdali zloženko z naslovom »Kako ravnati ob visokem krvnem tlaku«, v kateri so zbrani uporabniku prijazni napotki za ustrezno izbiro živil in pripravo zdravih obrokov. Na ta dan bodo na pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Sekcije za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva v organizaciji nekaterih zdravstvenih domov in območnih enot NIJZ potekale meritve krvnega tlaka, ljudje pa bodo dobili tudi veliko informacij o tem, kako preprečiti in obvladovati arterijsko hipertenzijo. Po podatkih naj bi imel povišan krvni tlak skoraj vsak odrasli Slovenec.


Povišan krvni tlak

Kronične nenalezljive bolezni so tako pri nas kot po svetu velika zdravstvena težava in vzrok za prezgodnjo umrljivost. Kot navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, v Sloveniji kronična obolenja povzročijo 70 odstotkov vseh smrti, med glavnimi vzroki pa so prav bolezni srca in ožilja ter rakava obolenja. Pri nas se je delež smrti zaradi bolezni srca in ožilja od leta 1990 do 2002 sicer zmanjšal za tretjino, a so slednje še vedno vzrok za 40 % celotne umrljivosti prebivalstva. Prav povišan krvni tlak je eden od najpomembnejših vzrokov za nastanek bolezni srca in ožilja. Če povišanega krvnega tlaka ne zdravimo, so posledice zelo hude, s primernim zdravljenjem pa lahko zelo zmanjšamo oziroma preprečimo zaplete.

Arterijska hipertenzija – posledica nezdravega življenjskega sloga

Arterijska hipertenzija je kronična bolezen, ki zahteva zdravljenje do konca življenja. V hitrem tempu življenja na bolezen zelo pogosto pozabimo in jo neustrezno zdravimo ali pa sploh spregledamo njen nastanek. Kot poudarja prim. mag. Branislava Belović z NIJZ, sta visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo neposredno odvisna od previsokega vnosa soli, nizkega vnosa kalija, nezadostnega uživanja zelenjave in sadja, čezmernega uživanja alkohola, previsoke telesne teže in nezadostne telesne dejavnosti.

Po besedah izr. prof. dr. Cirile Hlastan Ribič glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 odstotkov presegamo dnevni še varen vnos soli. Mladostniki le-tega presegajo za okoli 100 odstotkov, otroci pa za 67 odstotkov. Za odrasle je varen dnevni vnos soli do pet gramov, vključno z zaužito soljo v živilih/obrokih. Slovenci zaužijemo veliko živil z visoko vsebnostjo dodane soli, prav tako pa si hrano še vedno tudi precej dosoljujemo. Tudi obroki, ki jih zaužijemo izven doma, so pogosto močno preslani.


Skrb za urejen krvni tlak je zelo pomembna

Povišanemu krvnemu tlaku ne pravimo zaman kar tihi ubijalec. Zelo dolgo se njegovih posledic niti ne zavedamo, nato pa pride do okvare tarčnih organov – pojavijo se miokardni infarkt, odpoved ledvic, možganska kap. Zdrav način življenja je pomemben tako v preprečevanju kot v zdravljenju zvišanega krvnega tlaka. Z zdravim življenjskim slogom lahko neposredno vplivamo na preprečevanje in normalizacijo povišanega krvnega tlaka. Nadzorovati moramo telesno težo, se zdravo prehranjevati in biti telesno dejavni, ne nazadnje smo bili ustvarjeni za gibanje. Začnimo počasi in vztrajajmo.