Si upate biti zagoreli?

Zagorela polt je kmalu po drugi svetovni vojni prišla v modo kot znak lepote in zdravja. Od tedaj naprej je vztrajno ‘in’, čeprav je iz zdravstvenih razlogov ‘out’ že od 80. let prejšnjega stoletja, ko se je vendarle razvozljalo, od kod 500-odstotni porast kožnega raka. Dermatološka stroka si vsako leto sproti prizadeva ljudem prikupiti senco in jogurtni videz, a ljudstvo se ne da. Izdelke za zaščito PRED soncem je človek prekrstil v kreme ZA sončenje in se tako nemalokdaj premetava po plaži, premazan s faktorjem 8, sveto prepričan, kako odlično se je zaščitil.


Porjavela polt

V resnici vsi vemo, kako je s soncem – da ima ugoden vpliv na številne procese v našem organizmu in da na ta način izboljšuje splošno vitalnost in počutje, da pa je tudi zelo nevarno, kadar se mu pretirano izpostavljamo. Stvari se tu zapletejo zaradi dvojega. Prvič, večina ljudi pod ‘pretirano izpostavljanje’ pojmuje zgolj praženje na plaži, ki se konča z rdeče zapečenimi rameni in hrbtom, s čimer se ne da več udobno migati. Toda merjenja kažejo, da kar 80 odstotkov vseh izpostavljanj soncu odpade na kratkotrajna in nezaščitena izpostavljanja brez namena porjavitve, npr. pot v službo, kava na terasi lokala in podobno.

In drugič, ljudje menijo, da se, kadar se namažejo s kremo, sploh ne izpostavljajo! To seveda ne drži niti v primeru, ko bi kremo uporabljali pravilno. Pa je ne. Če se slučajno res namažejo zahtevanih 30 minut pred odhodom na sonce, to najverjetneje storijo s premajhnim zaščitnim faktorjem in zagotovo v premajhni količini, za nameček pa nanosa ne obnavljajo po vsakem kopanju ali potenju. Našteto pojasni opekline kljub uporabi kreme. Skrivnostni SPF faktor namreč pomeni, za koliko je lahko podaljšan čas izpostavljenosti soncu. Če nezaščiteni pordečite v petih minutah, potem se vam ob SPF 15 to zgodi 15-krat pozneje – a kaj, ko je faktor izračunan v laboratorijskih pogojih in ob optimalnem nanosu 1,5 miligramov kreme na kvadratni centimeter povprečnega tipa kože. V praksi torej velja le, če se sončite pred 10. uro in po 16. uri, imate neproblematičen tip kože in ste nase naenkrat zlili tretjino stekleničke. Po kopanju drugo tretjino. Po potenju tretjo. Če v omarici že dve sezoni gojite isto stekleničko z napisom SPF 15, potem ste zelo skoparili z vsebino. Kakorkoli, krema je le eden izmed načinov, kako zmanjšati škodljive učinke ultravijoličnega sevanja. Povsem prepreči jih lahko namreč le čepenje v kaki kleti brez oken. Kajti kremni SPF dobro ščiti le UVB spekter sevanja, ki povzroča površinske opekline. Pravi ‘hudič’ pa se skriva v spremljajočem UVA spektru, ki mirno prehaja tudi skozi steklo, a ne pušča takojšnjih vidnih posledic. Dolgo jim zato ni nihče namenjal pretirane pozornosti, ki bi se končala z res učinkovito kremo. Prodirajo globoko v kožo, tam poškodujejo kolagen in elastin, kar povzroči hitro staranje kože, trajno pa poškodujejo tudi dezoksiribonukleinsko kislino (DNK), kar lahko pripelje do rakavih sprememb. In to tudi v tistih 80 odstotkih primerov, ko niste na plaži. Namazani s kremo gor ali dol, kaj natančno človek pridela s pretiranim izpostavljanjem soncu, se bo s prostim očesom videlo šele čez čas. Vprašanje je, ali se zaradi nekaj tednov zagorelosti na leto res splača postavljati na kocko svoje zdravje in celo življenje. Sicer pa zagorela koža nima več tistega hipnotičnega pridiha, če si jo razpoznate za tisto, kar pač v resnici je – nakopičen pigment, ki se ni aktiviral zato, da boste lepi, temveč da vas za silo zaščiti pred uničujočimi posledicami UV sevanja. In ker se vi sončite, cveti trgovina s kremami proti gubam.

*****************