Shranjevanje pridelkov

September je tisti mesec, ko postajajo dnevi občutno krajši, temperature prijetnejše, vrtovi pa polni sadja, zelenjave in cvetja. Večino dela v vrtu predstavlja sedaj pobiranje pridelkov. In česar ne moremo pojesti sproti, z mislijo na zimske dni, pridno shranimo na tak ali drugačen način.


Načini shranjevanja pridelkov

Nekaj zelenjave lahko preko zime pustimo na gredah. Brstični ohrovt, listni ohrovt, glavnati ohrovt, por, motovilec, radič, tudi korenje in gomoljna zelena bodo kljubovali zimi. Pred zelo nizkimi temperaturami jih zaščitimo s slamo ali listjem in vrtnarsko kopreno. Radič prekrijemo s tuneli. Vse ostalo shranimo za ozimnico na tak ali drugačen način.

Shranki - vloženo sadje in zelenjava

Marsikaj bomo spravili pred zimo v klet. Krompir, jabolka, hruške, buče, čebula in česen se bodo v kleti s temperaturo med 1°C in 4°C ter vlago od 75 – 90 odstotkov, ohranili še dolgo. Velja omeniti, da je bolje sadje shranjevati ločeno od krompirja, saj jabolka in hruške proizvajajo plin etilen, ki vpliva na obstojnost krompirja in pospešuje kaljenje. Čim začne krompir kaliti, izgublja na kakovosti. Ker kali na svetlobi, ga vsak teden dobro premešamo in s tem zagotovimo, da niso svetlobi izpostavljena ves čas ista očesa. Za korenasto zelenjavo: korenje, peteršilj, pastinak, gomoljno zeleno, rdečo peso, črno redkev, repo, kavlo… pripravimo zaboje z vlažno mivko. Te zelenjave po spravilu ne peremo, saj bi lahko začela v pesku gniti. Ker se s transpiracijo – dihanjem plodov povečuje vlaga v zraku, kleti dva do tri krat na teden prezračimo.

Lešnike in orehe poberemo in shranimo v platnene vreče. Na zraku posušimo zelišča in dišavnice.
Kar nekaj sadja in tudi zelenjave lahko posušimo. Če nimamo sušilnika, to na enostaven način naredimo na soncu ali v pečici. Jabolka, hruške, kaki, kivi, tudi paradižnik, narežemo na kose, češplje, smokve, aronijo, goji jagode pustimo cele (češplje lahko damo na pol), zložimo v pečico, kjer vključimo kroženje zraka in temperaturo na 50°C do 60°C. Vrata pečice pustimo priprta. Posušene shranimo v papirnatih ali platnenih vrečkah.


Čim več pridelkov skušamo ohraniti svežih, saj s presno in nepredelano hrano zagotovimo večjo prehrambeno vrednost. Marsikje pa se to ne da. In takrat se lotimo zamrzovanja in vkuhavanj.

Globoko zamrzovanje sadja in zelenjave je še zmeraj bolje kot vkuhavanje, saj se pri dolgo trajajočem obdelovanju na visokih temperaturah uniči večina zdravilnih snovi. Sadje zamrznemo celo in brez dodajanja sladkorja. Jagodičevje (jagode, ameriške borovnice, maline, robide, ribez, kosmulje…) zložimo v manjše lončke (zelo uporabni so lončki od jogurta). Večje sadeže kot so marelice, breskve, češnje, višnje pa zložimo v plastične vrečke, le toliko v eno vrečko, kolikor bomo porabili naenkrat. Tudi paradižnik zamrznemo cel, lahko pa ga narežemo na večje kose in shranimo v jogurtove lončke. Sadje razkoščičimo in narežemo, ko ga odtalimo, tik pred uporabo. Zamrzujemo lahko tudi zelišča.

Seveda bomo preko zime veseli raznoraznih marmelad, džemov in kompotov iz neštetih sadnih kombinacij in okusov, zelenjavnih vložkov v kis, slanico in olje, sadno zelenjavnih čatnijev.

Čim več zelenjave kisajmo na naraven način. Kislo zelje in repo že vsi poznamo. Večje količine kisamo v velikih plastičnih posodah in jih hranimo v kleteh. Skisamo pa lahko tudi manjše količine in to kar v steklenih kozarcih. Na tak način lahko, poleg zelja in repe, shranimo še marsikatero zelenjavo. Kombinacija gomoljne zelene in korenčka je samo ena izmed možnosti.


Pripravimo pesto, ne samo tistega klasičnega iz pinjol, bazilike in parmezana. Namesto pinjol uporabimo lešnike, orehe ali mandlje, namesto bazilike npr. peteršilj, tudi olje ni potrebno, da je oljčno. Le hladno stisnjeno naj bo in iz ekološke pridelave.

Ne pozabite na zeliščne kise in olja, pri katerih pustite domišljiji prosto pot.

Sadje

Čas pobiranja in shranjevanja

Za kakovost sadja in zelenjave ter shrankov iz njih je pomemben pravi čas pobiranja in spravljanja. Biološko dinamična metoda sledi luninemu setvenemu koledarju, ki je plod dolgoletnih poskusov in opazovanj vplivov delovanja planetov in zodiakalnih slik na rast, odpornost in pridelek rastlin. Tako, kot je pomembno ob katerih dnevih sejemo, sadimo, okopavamo, je pomembno tudi kdaj pridelke, ki jih bomo shranili, poberemo in konzerviramo. Seveda to ne velja za pridelke, ki jih pobiramo za sprotno uporabo. Takrat je najpomembneje, da pobrane plodove čim prej zaužijemo, saj se z vsako uro in vsakim dnem hranilna vrednost slabša.

Rastline razvrščamo glede na uporabni del na korenovke, listnate rastline, cvetnice in plodovke. Praviloma so za spravilo določene skupine ugodni tisti dnevi, ki so najprimernejši tudi za setev, presajanje, okopavanje in oskrbo. Poglejmo na primeru paradižnika. Pri paradižniku je uporabni del rastline plod. Najugodnejši čas za setev, presajanje, okopavanje in oskrbo je dan za plod. Prav tako je najugodnejši dan za spravilo in konzerviranje paradižnika dan za plod.
Enako ravnamo pri korenovkah in cvetnicah. Korenovke spravljamo na dan za koren, cvetnice na dan za cvet.
Pri rastlinah, pri katerih uporabljamo liste, pa moramo biti previdnejši. Dnevi za list so za spravilo ozimnice vedno neugodni. Takrat spravljena zelenjava se ne obdrži dolgo niti v skladišču, niti v obliki konzerviranih izdelkov. Za spravilo listnate zelenjave izberemo raje dan za cvet ali za plod. Tipičen tak primer je npr. kisanje zelja. Zelje spada med listnato zelenjavo, zato ga sejemo, sadimo, okopavamo na dan za list, pobiramo in kisamo pa na dan za cvet.


Tudi čas dneva, ko pobiramo pridelek, ni zanemarljiv dejavnik. Dobro ga je upoštevati tudi ob vsakodnevnem pobiranju za sprotno uporabo. Velja, da zjutraj odrezana solata ostane dalj časa sveža, saj zjutraj in dopoldne težijo sile navzgor. Popoldne in zvečer težijo sile navzdol, v območje korenin. Takrat je najboljši čas za spravilo korenovk.

V spodnji razpredelnici je razporeditev rastlin glede na uporabni del in najprimernejši čas za pobiranje in konzerviranje.

 Uporabni del rastline

Čas za setev, sajenje, presajanje, okopavanje, oskrbo

Čas za spravilo, skladiščenje in konzerviranje

KORENOVKE
Korenček, peteršilj, pastinak, redkvica, podzemna koleraba, repa, rdeča pesa, gomoljna zelena, črna redkev, črni koren, čebula, česen, krompir.
dan za korenino dan za korenino
LISTNATE RASTLINE
Solata, endivija, radič, motovilec, blitva, špinača, kreša, rukola, listnati peteršilj, vse kapusnice (zelje, ohrovt, brstični ohrovt, listni ohrovt). V to skupino spadajo tudi cvetača, kolerabica, por, beluši in sladki komarček. Kuhinjska in zdravilna zelišča, listnate balkonske in sobne rastline, trata.
dan za list dan za cvet ali plodlisti zelišč in kisanje zelja: dan za cvet
CVETNICE
Cvetlice (enoletnice, dvoletnice, čebulnice, trajnice, okrasno grmičevje in drevje), rastline za biološko dinamične pripravke, zdravilne rastline pri katerih uporabljamo cvetove, oljnice (sončnice, ogrščica), cvetoče balkonske in sobne rastline. Od zelenjave spada v to skupino brokoli.
dan za cvet dan za cvet
PLODOVKE
Paradižnik, paprika, jajčevci, feferoni, kumare, bučke, buče, melone, lubenice, fižol, grah, bob, soja, leča, žita, sadno drevje in jagodičevje, semena in gozdni plodovi.
dan za plod dan za plod

 

[gdl_gallery title=”Shranjevanje pridelkov” width=”90" height=”90" galid=”12" ]

VEČ VSEBIN: