Uživajmo sezonsko, doma pridelano hrano tudi pozimi

Kljub temu, da si večino sadja in zelenjave moja družina pridela sama in da kupujem predvsem pri ekoloških kmetih in v trgovinah z zdravo prehrano, me pot kdaj pa kdaj zanese v supermarkete. In vsakič znova me presenetijo prepolne police, ki se šibijo pod težo prehrambenih izdelkov, sadja in zelenjave, kjer sredi zime ne manjkajo niti jajčevci, niti jagode.


Takrat se pogosto spomnim na hrano, ki so jo uživali moji starši, ko so bili otroci. Veliko od tega sem imela možnost okusiti tudi jaz, saj je moja babica še zmeraj pripravljala »hrano revnih«. Tudi moja mama je poskrbela, da te jedi niso bile pozabljene, tako da sva z bratom zrasla na domači sezonski hrani. Zato se vedno bolj sprašujem ali je bila to res hrana revnih? Še v časih po drugi svetovni vojni so ljudje bili večkrat lačni kot siti. Jedli so skromno, razen jabolka niso poznali nobenih prigrizkov med obroki. Na kmetih se je jedlo to, kar so sami pridelali in za zimo tudi skrbno shranili.

Kljub temu, da ni bilo zmrzovalnih skrinj in hladilnikov, so našli način. Za vse so znali poskrbeti. V današnji blaginji in preobilju pa smo pozabili na to, kaj pravzaprav resnično potrebujemo in kako malo. Kaj in koliko potrebuje naše telo, da bo čilo in zdravo? So polne police v supermarketih res blaginja? Odtujili smo se od samega sebe, od narave in dejstva, kako je pravzaprav v naravi vse povezano in poskrbljeno, da je za nas najbolje.

Ajdova kaša
Ajdova kaša z rdečo peso, korenjem in orehi.

Vprašajmo se torej ali sredi zime res potrebujemo tisti jajčevec in bučko…pripeljana od daleč, vzgojena na silo, s pomočjo umetnih gnojil, in tretirana skoraj tedensko ali še večkrat s kemični sredstvi za zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi.


Zima je čas za sadje in zelenjavo, ki ju lahko skladiščimo na enostaven način v hladnih kleteh, za suho sadje, orehe in lešnike, kislo zelje in kislo repo, ter zelenjavo, ki tudi pozimi preživi na vrtu. Narava z nami sodeluje in nam pomaga tako, da nam v vsakem letnem času ponudi prav to, kar takrat naše telo najbolj potrebuje.

Kaj je torej tisto, kar nam je na voljo pozimi in je pridelano pri nas?

Vrtnarji moramo dobro načrtovati, kaj bomo preko leta sadili in sejali na naših zelenjavnih gredah, da bomo lahko pridelke pobirali tudi preko zime, ko dosega zelenjava na trgih najvišje cene. Obilno poletno sezono lahko s pravilno setvijo in pomagali, ki ščitijo pred nizkimi temperaturami, potegnemo dolgo v jesen, marsikaj pa lahko pobiramo z gred tudi preko zime. In če viške, ki jih pridelamo poleti, pridno konzerviramo in shranimo, bomo preskrbljeni z zelenjavo preko celega leta. Res je, da s konzerviranjem zelenjava izgubi  na kvaliteti, vendar menim, da je bolje pojesti doma pridelano hrano, ki s konzerviranjem izgubi nekaj vitaminov, kot v supermarketu kupljeno zelenjavo, ki vsebuje cel koktejl strupov.

Prosena kaša
Prosena kaša s korenčkom, posušenim grahom in lešniki.

Pozimi se še vedno najde kaj zelenjave tudi na vrtu. Brstični in listnati ohrovt pobiramo pravzaprav celo zimo. Mraz jima ne škoduje, nasprotno, okus se po prvi zmrzali celo izboljša. Čez zimo ostanejo na vrtu tudi por, topinambur, korenček ter črni in beli koren. Izkopavamo jih lahko preko cele zime, razen če je zemlja globoko zamrznjena.

Motovilec in radič pobiramo še dolgo v pozno jesen, pred zmrzaljo pa ju zaščitimo z neposrednim prekrivanjem ali nizkimi tuneli. Če zime niso hude, jih na ta način zaščitene pobiramo vso zimo. V hladnih zimah pa nas rešuje pridelek naših primorskih kmetov. Pri teh so celo zimo na voljo motovilec, radič, cikorija.


Sicer pa je z zimo v naših krajih že kar nekako tradicionalno povezano uživanje kislega zelja in kisle repe. Prekmurska bujta repa in segedin zelje, primorska jota in še kakšna odlična enolončnica se da narediti iz njiju.Najboljša pa sta seveda surova v solati. Kislo zelje je prava vitaminska bomba. Velja celo, da se zelju z biološkim kisanjem oz. mlečnokislinskim vrenjem hranilna vrednost poveča (vsebnost C vitamina). Z biološkim kisanjem lahko predelamo tudi ostalo zelenjavo.

Bujta repa
Bujta repa je jed iz kisle repe in prosene kaše. Na sliki je postrežena s popečenim tofujem.

V kleteh uspešno skladiščimo vse sorte zimskih buč, ki jih lahko pripravimo na tisoč in en način. Lahko jih pečemo, dušimo, skuhamo kremne juhe in še marsikaj. Surove, naribane in zabeljene s hladno stisnjenim oljem, so odlične v solati, samostojno ali v kombinaciji s korenčkom, rdečo peso ali ostalimi korenovkami in gomoljnicami.

Korenovke in gomoljnice, kot so peteršilj, pastinak, gomoljna zelena, strniščna repa, koleraba, kavla ali podzemna koleraba, črna redkev, lahko v hladnih kleteh ohranimo kar dolgo. Zložimo jih v zaboje s peskom ali slamo. Odlično se obnesejo tudi kisane na način kot kisamo zelje in repo. Strniščno repo lahko tudi silimo – tako da požene cime, uživamo jih surove kot dodatek k solati. Iz korenovk in gomoljevk lahko pripravljamo krasne jedi. Surove naribane v solati, zelenjavne enolončnice, omake… Ne morem pozabiti kakšen krasen zavitek je pekla moja babica. Tiste z jabolki in skuto vsi poznamo, ona pa ga je polnila tudi s kavlo (podzemno kolerabo). Ti zelenjavni zavitki bili so res nekaj posebnega. In zakaj ne bi še mi poskusili kaj podobnega..jih napolnili še npr. s kislim zeljem, korenjem, bučami…

V hladni kleti lahko shranjujemo nekaj časa tudi radič. Z vrta ga poberemo s koreninami – ga izpulimo. Glave povijemo v časopisni papir, korenine pa zakopljemo v vlažen pesek. Rdeče zelje in zimsko zelje shranimo v kleti v zabojih s slamo.


Pridelajmo si svojo čebulo in česen, ki ju povežemo v kite in obesimo v hladno klet.

Za trajen grmiček hrena se bo sigurno našel prostor. Korene izkopljemo pred zimo in jih hranimo v kleti. Preko cele zime nam bo nariban prišel prav, da se ubranimo prehladov. Pomešamo ga lahko z žlico jabolčnega kisa, jogurta ali kisle smetane in ponudimo kot zdrav in okusen dodatek raznim jedem.

Pozimi tudi večkrat posezimo po gojenih gobah. Ostrigarji in predvsem gobe šitake so bogate z beljakovinami in vitamini B skupine. Prehrano si popestrimo in obogatimo s kalčki in poganjki. Ti so bogati vir beljakovin, vitaminov, rudnin in balastnih snovi. Gojenje ni zahtevno, lahko jih je hraniti in vselej so pri roki.

Solata iz radiča
Solata iz radiča in naribanega korenja z dodatkom orehov.

Poleti, ko več ne vemo, kam bi s preobilico sadja, ga zamrznimo, posušimo, naredimo džeme, marmelade, sirupe in sokove. Ohranjanje toplote in sonca na ta način, je več kot dobrodošlo. Jabolka in hruške narežemo na krhlje in jih posušimo na soncu. Primorski kmetje lahko to naredijo s kakiji. Več kot odličen prigrizek so tako za malico kot za potešitev napada po sladkem. Posušimo lahko še slive, marelice, fige, aronijo, goji jagode

Pozne sorte jabolk in hrušk lahko ohranimo v hladnih kleteh vse do marca. Tudi kivi zdrži kar nekaj časa na hladnem. Kar pozabili smo na nešplje, te drobne sladke sadeže. Ko jih jeseni poberemo z dreves, so še neužitne. Shranimo jih v kleti, sproti, po potrebi pa jih prinašamo na toplo, kjer se bodo medile.

Oreški kot so orehi, lešniki in mandlji so krepčilna hrana za čez zimo. Tudi semena sončnic in buč so naj pogosteje na jedilniku. Namočene preko noči jih uporabimo kot samostojen prigrizek ali jih posipamo po solati. Če jih z malo olja, vode in začimb zmeljemo v gladko pasto, dobimo krasne namaze. Le te lahko razredčimo z jabolčnim kisom ali sokom limone in že imamo odličen preliv za solate, testenine… Skupaj s prej namočenim suhim sadjem, npr.figami, marelicami in slivami, oreške zmeljemo v visokokalorično malico, ki nam marsikdaj pride prav, ko smo v stiski s časom. Taka »pasta« se v hladilniku ohrani kar nekaj dni.

Vključimo torej v vrtove čim več sadnega drevja. Tudi v majhnem vrtu se najde prostor vsaj za nekaj grmičkov jagodičevja, kot so ribez in kosmulje. V večjih vrtovih ne omahujmo tudi glede leske in oreha.

Sadje in zelenjava pridelana v Sloveniji imata prednosti glede svežosti in večje hranilne vrednosti v primerjavi s tistima, ki ju pripeljejo od daleč, pridelajo na intenziven način in pogosto hranijo v neprimernih skladiščih.  Torej tisti srečneži, ki imate vrtove, čim več sadja in zelenjave pridelajte na svojem vrtu. Ostali kupujte na ekološki tržnici od kmetov, ki svoje pridelke pripeljejo tja v prodajo, ali pa od okoliških ekoloških kmetov neposredno na njihovem domu. Sezonsko ekološko hrano lahko naročate tudi na dom.

Telo vam bo hvaležno, pa tudi občutek, da ste naredili dobro v globalnem ekološkem pomenu, ni kar tako.

VEČ VSEBIN: