Seneni nahod – Najbolj si lahko pomagamo sami

Seneni nahod ali sezonski alergijski rinitis ne ogroža življenja, prav gotovo pa v veliki meri vpliva na njegovo kakovost.


Otroci mater kmetovalk, te imajo stik z domačimi živalmi ves čas nosečnosti in otroke od rojstva dalje jemljejo s seboj na delo v hlev, imajo dramatično manj alergij kot njihovi vrstniki. Raziskava na Bavarskem tako potrjuje, da je med poglavitnimi razlogi za porast alergij med prebivalstvom v razvitih državah pretirana higiena – imunski sistem v zgodnjem otroštvu ne dobi dovolj izzivov, da bi se lahko navadil na umazanijo. Med alergijskimi boleznimi je najpogostejši alergijski rinitis, ki naj bi ga imela že četrtina odraslega prebivalstva v Evropi. Sicer dobrodošla pomlad s seboj prinaša njegovo sezonsko obliko, ta pa neredkim z alergijo na cvetni prah vetrocvetk za nekaj mesecev precej oteži življenje.

Sezonski seneni nahod ali alergijski rinitis

Seneni nahod je lokalna bolezen in zato – v primerjavi z anafilaksijo, ki je sistemska bolezen – ne ogroža življenja, zagotovo pa v veliki meri vpliva na njegovo kakovost. »Največ pelodov je v zraku ravno v času, ko so šolarji, dijaki in študentje najbolj obremenjeni z učenjem. Prav zgodnja prepoznava alergije pa omogoča uspešnejše zdravljenje z imunoterapijo, s katero je mogoče preprečiti razvoj dodatnih senzibilizacij in astme. In osebe s sezonskim alergijskim rinitisom so tako rekoč najboljši kandidati za to vrsto terapije,« pojasnjuje asist. mag. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. internistka alergologinja, s Kliničnega oddelka za pljučne in alergijske bolezni Bolnišnice Golnik – KOPA.

Seneni nahod

Kako prepoznati seneni nahod

Alergijski rinitis je včasih težko razlikovati od navadnega nahoda. Pri sezonskem je nekoliko laže, saj veliko pove že čas, ko se pojavljajo značilne težave. Te so kihanje (tudi v napadih po desetkrat ali večkrat), izrazito draženje v nosu, voden izcedek iz nosa, ki je lahko tudi stalno zamašen. Prizadete so oči, ki so razdražene, se solzijo, morda imamo blago otekle veke.


Pa imajo te znake vsi? »Po večini da, a vsak drugače, intenziteta je različna. Občutenje simptomov je zelo odvisno od tega, kaj posameznika najbolj moti,« odgovarja mag. Zidarn. Teže je prepoznati celoletni rinitis, ki je posledica alergije. »Pri obeh vrstah je značilna utrujenost, motena koncentracija, oboleli težko opravljajo svoje delo ali šolske dejavnosti, neredko je ponoči moteno njihovo spanje.«

Najhuje je pred dežjem

Osebe, ki so alergične na cvetenje trav, imajo težave od konca aprila do konca junija. Najbolj občutljivi tudi dlje, saj je v zraku še vedno prisotna majhna količina peloda. Sezona cvetnega prahu (torej tudi tistega z dreves, plevelov in zeli) sicer traja od februarja do oktobra.

Najtežje zanje pa so ure pred poletnimi nevihtami. Zaradi visoke vlage se namreč razpoči več peloda in koncentracija cvetnega prahu v zraku je največja. Težave, značilne za seneni nahod, se okrepijo. Pri nekaterih bolnikih se prenesejo še globlje po dihalni poti in se celo stopnjujejo do t. i. sezonske astme. »Ta nastopi zelo bliskovito, kaže se s hudim kašljanjem in drugimi značilnimi znaki astme. Po nevihti, ki opere ozračje, sledi hitro olajšanje.« Sicer kar 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom po nekaj letih bolezni razvije tudi kronično astmo, ki se ne ustavi skupaj s sezono, ampak zahteva redno zdravljenje.

Z leti lahko seneni nahod tudi izzveni

Seneni nahod se najpogosteje razvije v starosti šolske dobe. »Dojenčke največkrat prizadenejo prebavne težave, povezane z alergijo, pri malčkih se največkrat kaže kot atopijski dermatitis, od tretjega leta dalje se začne pojavljati z alergijo povezana astma, po vstopu v šolo pa seneni nahod. Vrh pojavnosti slednjega je med 15. in 25. letom starosti, potem pogostost začne padati. Seneni nahod se z leti lahko spontano umirja, neredko tudi povsem izzveni,« razlaga asist. mag. Mihaela Zidarn, dr. med. Koliko je prizadetih? »Epidemioloških podatkov za Slovenijo nimamo. Ocenjujejo, da ima alergijski rinitis (tako celoletnega kot sezonskega) približno četrtina odraslih v Evropi, a so med državami, kjer so to podrobneje raziskovali, velike razlike. V Italiji, na primer, naj bi jih bilo 11 odstotkov, v Španiji pa kar 33 odstotkov s to vrsto alergije.


Najpomembnejša je dednost

Med dejavniki tveganja, da bomo zboleli za katero izmed alergijskih bolezni, je najpomembnejša dednost. Otroci z enim staršem, ki ima katero izmed alergij, imajo približno 50-odstotno verjetnost, da jo bodo razvili tudi sami. Tistim z obema staršema z alergijo se obeta s kar 75-odstotno verjetnostjo.

Dejavnik tveganja je tudi zahodni življenjski slog, v katerem se imunski sistem v zgodnjem otroštvu sreča s premalo izzivi – v Afriki, na primer, imajo pomembno manj alergij. »Morda zato, ker se izrazito pogosteje borijo s parazitnimi okužbami in telo niti nima časa ukvarjati se še z možnimi alergeni,« pojasnjuje sogovornica.

Za razvoj alergij na snovi, ki jih vdihnemo, je pomemben dejavnik onesnaženje okolja: »Tudi tovrstne povezave še raziskujejo, morda onesnaženost ozračja nekako krepi agresivnost pelodov in je ta dejavnik mogoče povezati s povečanim številom alergij.« Alergije ne izbirajo po spolu, prizadetih je za malenkost več žensk.

Testi za seneni nahod so zelo zanesljivi

Najpogostejša metoda ugotavljanja vzroka alergijske bolezni so kožni vbodni testi. To pomeni vnos alergena v kožo, ki pri alergičnem bolniku povzroči pojav urtike (mehurčka, ki lahko precej srbi) na mestu vnosa. Vendar, kot opozarja sogovornica: »Pozitiven kožni test nam pove, da je oseba za določen alergen preobčutljiva, torej ima specifična protitelesa IgE proti temu alergenu. To še ni dokončna diagnoza. Ti testi so sicer 95-odstotno občutljivi, vendar zaradi slabe specifičnosti pogosto lažno pozitivni.«


Vzrok za lažne rezultate še preiskujejo. »Nekateri raziskovalci ocenjujejo, da se v teh primerih telo med testiranjem odzove na sladkorje namesto na beljakovine (ti so pravi alergeni) v molekuli. Na podlagi teh dognanj razvijajo tudi najnovejše metode zdravljenja.«
V nekaterih primerih kožnih testov ni mogoče izvesti. Takrat bolnikom določajo alergijska protitelesa s preiskavo krvi.

Lajšanje simptomov senenega nahoda

Cilj zdravljenja alergijske bolezni je lajšanje simptomov. Osnovni ukrep pa izogibanje alergenu, če je to le mogoče. Kadar to ne zaleže, je treba uvesti zdravila. Mag. Mihaela Zidarn, dr. med.: »Za seneni nahod predpisujemo preprečevalna (protivnetna, protialergijska) in olajševalna zdravila, nadalje jih delimo na sistemska (tablete, sirupi) in lokalna (pršila, kapljice, mazila). Najlaže je vzeti tabletko, zato jih imajo bolniki najraje. Bolj učinkovito in predvsem z manj stranskimi učinki pa je delovanje lokalnih zdravil.«

Pomembno se razlikujejo načini uporabe: »Antihistaminike, torej tablete in kapljice za oči, je treba jemati le po potrebi. Glukokortikoidna nosna pršila pa je treba jemati redno, sicer ne učinkujejo! Prav pri uporabi tega zdravila, ki je najvarnejše tudi pri daljši uporabi, predvsem pa najbolj učinkovito, bolniki najslabše sodelujejo.«

Pred vnosom prišila je treba nosni votlini temeljito sprati s fiziološko raztopino, sicer učinkovina ne pride do sluznice in ne pomaga. Pršilo je treba uporabljati vso sezono, najbolje je začeti že kakšen teden prej. »Zdravilo deluje protivnetno, zato potrebuje nekaj časa, da začne učinkovati. Prav tako je treba vztrajati tudi med daljšim deževnim obdobjem. Z doslednim upoštevanjem navodil je prav mogoče, da bo sezona za uporabnika minila povsem brez težav,« še dodaja zdravnica.

Iz zakladnice naših babic

Stoletje stara metoda v primerjavi z zgornjimi omogoča pozdravljenje bolezni ter že omenjeno preprečevanje astme in novih senzibilitet. Še danes jo izvajajo po enakih načelih kot nekdaj, tehnika in oblika pripravkov pa se nenehno spreminjata. Mag. Zidarn: »Bolniku v večletnem procesu zvišujemo količino alergena, ki mu ga dodajamo z injekcijami, podjezičnimi kapljicami in od letos tudi v tabletkah. Na koncu je izpostavljen večji količini alergena, kot bi se srečal z njo v naravi. Na ta način pri nekaterih bolnikih popolnoma pozdravimo bolezen, drugi skupaj z zdravili nimajo težav, pri nekaterih pa ni učinka. Za boljše rezultate je treba začeti zdraviti čim mlajše in kar najhitreje po diagnozi.«

Odločitev je vaša

Sodelovanje bolnikov pri zdravljenju alergij je praviloma slabo. »Pri tistih z astmo se seveda z vsemi ukrepi trudimo, da bi jo ustrezno uredili, saj je lahko ogroženo tudi njihovo življenje. Tisti s senenim nahodom pa naj se sami odločijo, kaj jih bolj moti. Če velja priporočilo, da v času najvišje koncentracije ostanejo doma, naj torej premislijo, kaj je zanje pomembneje – manj dražeč seneni nahod ali ohranjena telesna pripravljenost. Seveda se za tista dva meseca ne morejo kar preseliti, lahko pa na podlagi pelodne karte izbirajo kraj in čas dopusta ter ne gredo tja, kjer prav takrat vse cveti.«

Tudi sicer je zelo v pomoč spremljanje pelodne napovedi. Druge preventive pred senenim nahodom ni, končuje naša sogovornica in doda pomembno opozorilo: »Razen seveda priporočila, naj starši ne kadijo v prisotnosti otroka. Dokazano je namreč, da izpostavljenost cigaretnemu dimu poveča verjetnost razvoja alergije.«

VEČ VSEBIN: