Se pogovarjate sami s seboj? To je znak genialnosti!

Glasno pogovarjanje s samim seboj naj bi bilo nekaj, kar počnejo le nori ljudje, kajne? Napaka! Čeprav obstaja precej predsodkov, povezanih s tem, da nekdo govori sam s seboj, pa je lahko v resnici to početje v mnogih primerih znak genialnosti. Eden najbolj znanih ljudi, ki je rad svoje misli artikuliral tudi naglas, pa čeprav v prostoru ni bilo nikogar drugega, je bil po lastnem poročanju tudi Albert Einstein. Tako je sram ob trenutkih, ko se zalotite, da (spet) govorite sami s seboj, odveč. Raje se spomnite, pri čem vse vam lahko to pomaga!


Pogovor s samin seboj

Bolj učinkovito delovanje naših možganov

Obstajajo zanimive raziskave, povezane s tem, kako ima lahko glasno pogovarjanje s samim seboj zelo pozitiven vpliv na delovanje naših možganov, saj lahko poveča učinkovitost njihovega delovanja. Eden izmed eksperimentov, ki to potrjujejo, je potekal tako, da so ljudem naročili, da morajo v supermarketu poiskati določen predmet oziroma artikel. Najprej so morali artikle iskati v popolni tišini. V drugi seriji pa so lahko glasno ponavljali ime artikla, ki so ga iskali po trgovini. Izkazalo se je, da so bili udeleženci precej hitrejši, če so lahko ime izdelka izgovarjali naglas. Domnevni razlog za to je, da tako usmerimo svoje misli oziroma pozornost, zato tudi precej hitreje dosežemo svoj cilj, saj so možgani osredotočeni le na trenutno nalogo. S tem ko določene stvari izgovorimo naglas, pa se v možganih oblikuje tudi jasnejša podoba tega predmeta, zato ga lažje in hitreje zaznamo, tudi če ga opazimo le mimogrede.

Tako se otroci učijo novih stvari

Morda ste opazili, da se tudi otroci, predvsem mlajši, zelo pogosto pogovarjajo sami s seboj. Otroci seveda še ne občutijo (nesmiselnega) socialnega sramu, ki je pogosto prisoten pri odraslih. Tako brez zadržkov glasno čebljajo, tudi če so povsem sami – in se pri tem naučijo marsikaj novega. Vsekakor je to še eno izmed otroških početij, ki bi jih bilo smiselno bolj pogosto posnemati. Pogosto se začnejo otroci na primer pogovarjati s seboj tudi takrat, ko morajo opraviti določeno nalogo, sestavljeno iz več posameznih dejanj, denimo ko si morajo zavezati vezalke. S tem ko glasno poimenujejo posamezno fazo celotnega procesa, se lahko osredotočijo na posamezni gib in so pri tem zares natančni. Otroci se tako, da se pogovarjajo sami s seboj, pravzaprav naučijo ogromno novih stvari – to pa je seveda tehnika, ki je lahko zelo uporabna tudi pri odraslih, čeprav gre verjetno za malce drugačna znanja.

Pomoč pri organizaciji misli

Danes, ko so naša življenja polna najrazličnejših opravkov, ima marsikdo izmed nas pogosto občutek, da v glavi ne more obdržati vsega, kar bi moral. Tako se lahko začne hitro dogajati, da začnemo pozabljati na pomembne obveznosti, sestanke ipd. Ena od možnosti je seveda ta, da si omislimo rokovnik oziroma izberemo katero izmed drugih možnosti za beleženje opravkov, ki jih imamo. Zanimivo pa je, da tisti, ki se pogosto pogovarjajo s sabo, ne potrebujejo toliko tovrstnih opomnikov kot tisti, ki tega skorajda nikoli ne počnejo. Glasno govorjenje naj bi nam namreč pomagalo pri organizaciji misli, poleg tega pa lahko pripomore tudi k temu, da si določene stvari bolje zapomnimo. Za mnoge ljudi je lahko tako pogovarjanje s seboj tudi zelo pomirjajoče. Ne le da ne gre za obliko norosti, ampak ima lahko celo zelo pozitivne vplive na vaše psihično zdravje. Seveda pa lahko s tem, da glasno artikulirate določeno težavo, nenadoma ugledate rešitev, do katere ste se pred tem poskušali neuspešno dokopati dlje časa.


*****************