Radič – solata za pozne jesenske dni

Radič (Cichorium intybus) je solatnica, ki jo nekateri obožujemo, marsikdo pa je ne mara. Vzrok, zakaj je radič med mnogimi manj priljubljen, tiči v snovi intibin, ki mu daje grenak okus. In prav ta grenčica ga naredi tako koristnega našemu telesu. Radič znižuje krvni tlak, vpliva na raven sladkorja v krvi, spodbuja izločanje nakopičenih strupov, blaži napihnjenost in zgago, spodbuja izločanje žolča, deluje protivirusno in protimikrobno… Skratka, uživanje radiča ima toliko pozitivnih vplivov na naše telo, da se splača, kljub moteči grenkobi, malo potrpeti in si ga čim večkrat privoščiti. Solate si lahko za začetek zabelite s pomarančnim sokom ali dodate nekaj koščkov jabolka, oboje bo omililo grenkobo. Brbončice pa se bodo počasi navadile grenkega okusa in kmalu boste začeli uživati ob veliki skledi radiča.


Mlade rastline radiča

Namenite mu nekaj prostora tudi na svojem vrtu, saj je za gojenje nezahteven, nabirali pa ga boste še pozno v jesen in zgodaj spomladi, ko zelene zelenjave primanjkuje.

Radič bo rasel tudi v malo slabših tleh. Pazimo le, da ga sadimo na grede, kjer smo gnojili s hlevskim gnojem lansko leto ali leto pred tem. Dobro je, če je lega sončna, saj mu v jesenskih mesecih, ko še raste na gredah, sončna svetloba zelo godi. Zelo dobro prenaša nizke temperature, zato ga bomo zaščitenega z vrtnarsko kopreno ali tunelom, pobirali tudi preko zime.

Radič štrucar, sorta ‘Pan di Zucchero’

Glede na uporabnost delimo radič na tri skupine:  


Glavnati radiči

Radič sejemo junija in julija, v brazde čim bolj na redko. Razdalja med brazdami naj bo od 30 – 35 cm. Ko rastline razvijejo 4 – 5 listov, jih redčimo tako, da ostane med njimi 15 cm prostora. Odstranjene rastline uporabimo za sadike in jih razsadimo po gredah.

Nekatere sorte oblikujejo glave že jeseni, druge pa do zime oblikujejo rozeto, v tej fazi prezimijo in spomladi, čim se otopli, oblikujejo glave.

Sorte, ki jih pobiramo jeseni: ‘Palla Rosa’, ‘Pan di Zucchero’, ‘Castelfranco’.

Sorte,  ki prezimijo na prostem: Averto’, ‘Palla bianca’, ‘Bianco di Milano’, ‘Anivip’, ‘Monivip’, ‘Treviški rdeči’, ‘Tržaški solatnik’.


Sorta ‘Tržaški solatnik’ je odlična za rezanje.

Radiči za rezanje

Nekatere sorte radiča gojimo zaradi nežnih svetlo zelenih listov. Rastejo zelo hitro in se dobro obraščajo, zato jih lahko večkrat režemo. Sejemo na gosto v vrstice ali počez od začetka marca do konca avgusta. Če posevek razredčimo, se razvijejo glavice. Prezimijo na prostem. Takšna so sorte ‘Tržaški solatnik’, ‘Treviški rdeči’, ‘Verona’.

Radiči za siljenje

Za namen siljenja novembra radič izkopljemo. Njegove korenina je dolga in močna, nekoliko podobna pastinaku. Skrajšamo jo na 15 cm. Vse liste 2,5 cm nad glavo korenine odrežemo. Tako obrezane rastline v ležečem položaju položimo v zabojček s peskom. Zabojček shranimo v hladnem prostoru. Tukaj bodo rastline počakale na siljenje. Silimo namreč le nekaj rastlin hkrati, toliko, koliko jih potrebujemo.

Silimo tako, da pet do šest rastlin skupaj posadimo v lonček premera 18 cm, napolnjen s kompostom. Pazimo, da ostane glava korenine nepokrita. Tako posajen radič pokrijemo z drugim loncem – luknjo zamašimo, da skoznjo ne prodira svetloba, ki bi motila postopek beljenja. Čez približno štiri tedne je radič velik 15 cm in primeren za rezanje. Po rezanju, dosujemo kompost, navlažimo in pričakujemo lahko še ene, vendar krajše poganjke.

Jesenska sorta radiča – ‘Palla Rosa’.

Sorte primerne za siljenje so: ‘Verona’, ‘Treviški’, ‘Castelfranco’, ‘Solkanski’,


‘Tržaški solatnik’ je tradicionalna oziroma udomačena slovenska sorta, ki je dobro prilagojena našim rastnim razmeram. Sorte ‘Anivip’, ‘Monivip’ in ‘Solkanski’ so avtohtone slovenske sorte.

Radič se bo na gredi odlično ujel s fižolom, korenčkom, paradižnikom in sladko koruzo. Ne bo mu pa ugajala bližina pastinaka in peteršilja. V bližino posajena bazilika in šetraj ga bosta varovala pred pepelasto plesnijo in ušmi.

Konec julija je še čas, da posejete to prekrasno solatnico. Sicer pa imate za presajanje sadik čas še cel avgust. Ponudba v vrtnih centrih je v tem času že zelo pestra, zato le pot pod noge.

SHARE
Jerneja Jošar
Jerneja Jošar je po poklicu univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva. Dela tudi na različnih ekoloških in razvojnih področjih. Ukvarja se z urejanjem in načrtovanjem vrtov po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin in svetuje pri pravilni izbiri in razporeditvi sobnih rastlin v prostoru ter oskrbi le teh brez kemičnih gnojil in zaščitnih sredstev na www.cvetlicna.si.