Pomagajte otroku razviti samospoštovanje

Na otrokovo samospoštovanje zelo vplivajo odnosi med starši oziroma na splošno odnosi v družini. Prav tako otrokovo samopodobo zaznamuje tudi odnos, ki ga imajo do njega vzgojitelji oziroma učitelji ter sorodniki. Otrok z dobrim samospoštovanjem je uspešen v šoli, vedoželjen, rad se uči, navdušen je nad izzivi, različne napake in neuspehe sprejema kot priložnosti za učenje, nima težav s sprejemanjem kritike, tekmuje le sam s sabo in ne z drugimi, prizna tako močne kot šibke točke, zaveda se posledic neodgovornih dejanj.


Otroci s srednjim ali nizkim samospoštovanjem pa imajo v šoli na splošno veliko težav: izgubijo prirojeno radovednost in vedoželjnost, zelo jih je strah neuspehov in napak, so zelo občutljivi za kritiko, učenje jih ne zanima, so apatični, neupravičeno izostajajo od pouka, sanjarijo, izogibajo se izzivom, so zelo plahi ali pa se vedejo razdiralno in destruktivno. Otroci s slabim samospoštovanjem so bodisi zelo tekmovalni ali pa se za nič ne zmenijo. Pogosto si dajejo različne negativne oznake v smislu: »Nisem dovolj dober. Ne znam dobro brati.« Prav tako gredo v svojem vedenju v ekstreme – ali so popolnoma pasivni ali pa z določeno dejavnostjo močno pretiravajo.

Če kot starš pri svojem otroku opazite katerega od naštetih znakov, lahko torej jasno sklepate, da ima težave s samospoštovanjem. Vaša naloga je, da mu pri teh težavah pomagate in se resnično potrudite, da bo otrok izboljšal mnenje o sebi. Razvoj otrokovega samospoštovanja je tako res odvisen predvsem od staršev in drugih pomembnih odraslih v njegovem življenju. Čisto vse, kar starši storijo svojemu otroku, vpliva na njegovo samospoštovanje.

Otrok samospoštovanje

Kako otroku pomagati razviti samospoštovanje

Kot navaja dr. Tony Humphreys, otrok svoje samospoštovanje gradi na šestih ravneh:


  • Telesni jaz (Starši morajo otroku sporočati, da ima lepo telo, da je prav, da se v njem dobro počuti. Otrok se mora zavedati svoje edinstvenosti in biti nanjo ponosen.)
  • Čustveni jaz (Otroci morajo vedeti, da jih imajo starši radi take, kot so. Prav tako morajo čutiti, da so dragoceni člani družine. Starši naj otrokom na številne načine pokažejo, da jih imajo radi: jih objemajo, poslušajo, se z njimi pogovarjajo, jim dajejo brezpogojno ljubezen, se z njimi igrajo, jih ljubkujejo, jih vključujejo v svoje življenje in se tudi sami vključujejo v njihovo, jih spodbujajo, so z njimi potrpežljivi in sočutni.)
  • Intelektualni jaz (Otroci morajo spoznati, da živijo v varnem in urejenem svetu ter da so zadovoljene vse njihove osnovne potrebe. Če otroci nimajo zadovoljenih osnovnih potreb, se bojujejo z občutki nezaželenosti in negotovosti.)
  • Vedenjski jaz (Starši morajo otrokom dati vedeti, da so sposobni in da sami njihove sposobnosti cenijo in spoštujejo.)
  • Socialni jaz (Otroci morajo spoznati, da so drugačni od svojih staršev, da pa vendar njihov odnos ni zaradi tega prav nič ogrožen. Prav tako morajo zaupati v svojo enkratnost in posebnost – tako se bodo lažje prilagodili okolju in napredovali.)
  • Ustvarjalni jaz (Starši morajo svojim otrokom pomagati, da odkrijejo svoj življenjski vzorec in mu tudi zvesto sledijo. Starši morajo otroku sporočati, da ima pravico razvijati se na svoj enkraten način.)

Starši, bodite pristni in iskreni, vsakemu otroku posebej namenjajte dovolj časa in prostor. Prav tako je zelo pomembno, da spoštujete mnenje svojih otrok, jih kdaj tudi prosite za mnenje in tega tudi upoštevate. Z otroki komunicirajte odkrito in pozitivno. Zelo pomembno je, da otrokom na nikakršen način ne sporočate česa, kar bi kakorkoli negativno vplivalo na njihovo samospoštovanje. Zelo pomembno je, da se vaša verbalna in neverbalna sporočila ujemajo. Zapomnite si, da besede lahko lažejo, telo pa ne.

SHARE