Poletje je kot nalašč za paradižnik

Paradižnik je sestavljen iz 94 odstotkov vode in vsebuje vlaknine, ki pospešujejo prebavo in s tem proces hujšanja – kot bi bil nalašč narejen za poletne mesece, ko je tudi prehrana lažja, bolj sveža in sočna.


Paradižnik

Paradižnik je v Evropo iz Amerike prinesel Krištof Kolumb. Podobno kot čili, krompir, jajčevce in tobak ga uvrščamo v družino razhudnikov. Ena največjih prednosti paradižnika je visoka vsebnost antioksidantov, snovi, ki ščitijo celice pred poškodbami prostih radikalov. Med antioksidanti v paradižniku prednjačita beta karoten in vitamin C. V tem sočnem sadežu najdemo tudi folno kislino (vitamin B8), ki je nujna za tvorbo rdečih krvnih celic, in vitamin E, ki pomembno vpliva na delovanje imunskega sistema. Ko je paradižnik zrel, ima v sebi veliko kalija, ki sodeluje pri oskrbi celic s hrano in pri odvajanju vode iz telesa. Paradižnik vsebuje tudi veliko balastnih snovi oz. vlaknin, ki pospešujejo prebavo. V sebi nosi 94 odstotkov vode, pa tudi beljakovine, nekaj ogljikovih hidratov in maščob. V njem najdemo med drugim tudi železo, magnezij in kalcij. Rdeče barve je zaradi snovi, imenovane likopen, ki izboljšuje zdravje srca in ožilja.

Kako uživati paradižnik?

Zeleni, nezreli plodovi tega sadeža vsebujejo solanin, ki škodi živčnemu sistemu in povzroča slabost in glavobol, zato se pripravi takšnih paradižnikov izogibajmo. Najboljši paradižnik je seveda domač, ekološko vzgojen in popolnoma zrel. Ko paradižnik popolnoma dozori, razvije svojo največjo varovalno moč, saj je takrat najbolj nabit z vitamini in drugimi zdravilnimi snovmi. Ker pa so te snovi v paradižniku močno zaščitene, jih moramo »odkleniti« – paradižnik toplotno obdelati in mu dodati olje.

Če nimamo na voljo domačega paradižnika in uporabljamo uvoženega, ga pred uporabo vedno poparimo in olupimo, saj se v lupinah (zaradi transporta) skoraj vedno nahajajo kemikalije.


V hladilniku paradižnik otrdi in izgubi aromo, v temnem prostoru pri sobni temperaturi pa lahko ostane od 3 do 5 dni.

Iz paradižnika lahko pripravimo številne jedi: juhe, omake, solate … Odličen je tudi ocvrt, dušen, polnjen, kot priloga ali vložen v kis. Zelo dobro se poda čebuli, baziliki, pehtranu, drobnjaku, rožmarinu, žajblju, timijanu, krebuljici in origanu.

Poleg rdečega poznamo še črne, zelene in bele paradižnike, ki so prav tako zelo cenjeni. Črni paradižnik je, podobno kot rdeči, poln antioksidantov, uporabljajo ga tudi kot afrodiziak. Zeleni in beli paradižnik sta znana predvsem po svojem sočnem vonju in okusu.

Več o paradižniku si preberite tukaj: www.bodieko.si/paradiznik-proti-boleznim-srca-in-ozilja


SHARE