Odpravite vzorce negativnega razmišljanja – 1. del

Ko nam kaj ne gre od rok ali ni po naših pričakovanjih, se pogosto razjezimo sami nase. Včasih preslišimo vse dobro in se skoncentriramo na eno samcato negativno malenkost, ki vrže senco na vse ostalo. Da bi odpravili takšne in drugačne negativne misli in vzorce, ji moramo najprej prepoznati. Predstavljamo vam prve štiri – in rešitve zanje.


Negativni vzorci

1. Pretirano posplošujemo

Za ta vzorec razmišljanja je značilno, da iz ene same situacije ali dogodka izpeljemo širok in splošen zaključek. Če se vam je enkrat prismodilo jajce in si rečete: »Nikoli ne bom znala kuhati,« ali vam je bilo na letalu enkrat slabo, vi sprejmete zaključek: »Nikoli več se ne bom peljala z letalom,« govorimo o pretiranem posploševanju. Zanj je značilna uporaba besed nikoli, vedno, vsak, vsi, nihče in nič. »Nihče me nima rad« in »Nikoli več ne bom mogla nikomur zaupati« sta še dva taka primera. Preveč posplošeno lahko opisujemo tudi ljudi ali kraje, v zvezi s katerimi se nam je enkrat samkrat pripetila neka nevšečnost. Pretirano posploševanje spodbuja enodimenzionalen in stereotipen pogled na svet.

Rešitev: naučite se nekaj povedati točno in ne absolutno. Orodje, ki vam lahko pri tem pomaga, so številke. Namesto razmišljanja, kot je: »Težek sem ‘kot slon’,« recite: »Tehtam 79 kilogramov«. Namesto besed »Do grla sem zakreditiran,« situacijo omejite in jasno predstavite s številkami, npr.: »Odplačati moram dvajset tisoč evrov kredita«. Besede vsak, vse, vedno, nikoli ipd. zamenjajte z izrazi pogosto, včasih, mogoče. Vse negativne izraze spremenite v pozitivne, npr. lenobo v umirjenost, strahopetnost v skrbnost ipd.

2. Razmišljamo v skrajnostih

Razmišljanje »vse ali nič« nas privede do zaključkov, da so ljudje, situacije in stvari ali dobri ali slabi, so ali super ali popolnoma neznosni. Pod vplivom takega razmišljanja pogosto ocenjujemo tudi sebe. Če v nečem ne blestimo, se takoj obsodimo, da smo nesposobni. Ker razmišljamo črno-belo, ne dopustimo nobenega »odtenka sive«. Sem sodi tudi izbiranje po načelu »ali-ali«.


Rešitev: če zaznate, da tako razmišljate, se začnite izogibati črno-belim sodbam. Ljudje so preveč kompleksna bitja, da bi bili lahko samo ali eno ali samo drugo. Majhen trik, ki ga lahko uporabite, je razmišljanje v odstotkih, npr.: »Pet odstotkov časa ne znam najboljše parkirati, sicer pa mi kar gre«.

3. Filtriramo

Če je vaš pogled usmerjen samo na eno podrobnost, ki da težo celotnemu dogodku, pomeni, da razmišljate »tunelsko«. Primer tega je, da ste spekli odlično pecivo, ki ga je vsak pohvalil, le nekomu se je zdelo presladko, vi pa »filtrirate« vse pozitivne komentarje in »slišite« samo njegovo pripombo, ki zasenči vse ostalo.

Rešitev: v boju proti filtriranju vam lahko pomaga preusmeritev pozornosti. Osredotočite se na tisto, kar še imate, in ne na tisto, kar ste izgubili. S tistega, kar je slabo v neki situaciji, preusmerite misli na nekaj, o čemer imate dobro mnenje. Razmišljanje naj se ne vrti okrog težave, temveč v ospredje raje postavite načrt, kako to težavo rešiti.

4. »Beremo« misli

V tem primeru gre za podajanje prenagljenih sodb, za domnevanje, da vemo, kaj drugi občutijo, kaj ji zanima, kaj jih vodi, zakaj se obnašajo do nas tako, kot se ipd. Primer tega je, da po srečanju z nadrejenim na hodniku na podlagi ugibanj, slutenj ali izkušenj iz preteklosti mislimo: »Odpustiti me hoče.« »Branje misli« temelji na psihološkem procesu, ki se imenuje projekcija, pri čemer si domišljamo, da imajo vsi enake občutke, kot jih imamo sami.


Rešitev: pred »branjem misli« se lahko uspešno ubranimo s tem, da začnemo iskati prepričljive dokaze. Vsako interperatcijo o nekom skušajmo najprej preveriti. Če se vaš sin začne zapirati vase, to še ne pomeni, da jemlje mamila ali je zapadel v slabo družbo. Morda je zaljubljen ali ima kakšno drugo težavo. Morda se le koncentrira na učenje ali premleva o čem. Nanizajte čim več možnosti, ki vam bodo pomagale, da najdete kar se da nevtralno razlago obnašanja ali reakcije neke osebe.

*****************