Nič več se ne opravičuje

Pri 48-tih letih Catherine Zeta-Jones ve, kdo je – in zaradi tega se ne opravičuje. To pa zato, ker je končno našla samo sebe.


Catherine Zeta Jones

Delo ji pomeni največ

»Ena stvar, ki bi jo lahko izpostavila, je, da nisem več skromna. Sita sem tega, da bi bila skromna. Resnično sem sita tega. Žal mi je, da sem bogata. Žal mi je, da sem poročena s filmskim zvezdnikom. Žal mi je, da nisem videti slabo. Nobenega obžalovanja več! Dovolj je bilo tega! Zdaj je delo edino, kar mi nekaj pomeni. To imam rada in vse do konca življenja bo ena sama radost, ker imam dva prečudovita otroka in zdravega, zadovoljnega moža. Vse je dobro in zaradi tega res ne bom več skromna.«

Oskarjevka poudarja, da prihaja iz delavske družine. »In garala sem, da sem prišla do tu, kjer sem zdaj. Vrsto let smo vsi žrtve tega, da smo bili tako zelo skromni. Če ste športnik in dobile nagrado, si rečete: Ja, da, to je bilo najboljše, kar sem storil. Zakon sem! Medtem ko igralci rečejo: O, žal mi je, pa hvala. Lahko sploh rečem hvala?«

Otroka gresta po enaki poti

Za nekaj časa je Catherine izgubila svojo strast do snemanja filmov. Danes pa je pripravljena, da se vrne v igro. »Kot igralko me je bolj kot karkoli izoblikovalo  staranje. Dobesedno sem izgubila svoj »žmoht«. Nič več mi ni bilo posebej všeč. Bila sem na uspešni poti, nobenega krize ali česarkoli drugega ni bilo. In spomnila sem se, kako sem zelo mlada začela in postala uspešna, to pa mi je uspelo, ker sem bila neustrašna. Nič se nisem spraševala, se ubadala s tem, kaj si bodo ljudje mislili. Nekje na sredi poti pa me je ponovno postalo strah in začela sem dvomiti vase kot igralko.« Ko j3 izoblikovala identiteto izven igralstva, je spoznala: »Ni me več strah.«


Upa, da bosta njena otroka, hčerka Carys in sin Dylan, ki ju ima z možem Michaelom Douglasom – oba sta se prav tako odločila za igralski poklic – enako pristopila k svojima karierama, s podobnim pogumom in optimizmom. »Tako zelo sem ponosna. Zanju ni pomembna slava. Odrasla sta ob slavnih ljudeh. Poklic jima je všeč in imata ga rada. Zelo sem ponosna, ker ga razumeta. Vesta, da to ni nekaj, s čimer opraviš na hitro. Tako dobra sta. Komaj čakam, da ju bodo vsi videli, komaj čakam, da vidim, kam ju bo odpeljala pot. Boste videli, še veliko bosta dosegla.«