Naučite se uporabiti (pretirano) zaskrbljenost kot motivacijo!

Zdi se, da so nekateri ljudje že v osnovi precej bolj nagnjeni k zaskrbljenosti kot drugi. Če mednje sodite tudi sami, zagotovo večkrat slišite, da bi morali preprosto manj skrbeti glede tega, kaj vse se lahko zgodi. Pa je to res rešitev? Zagotovo veste, kako težko je kar odmisliti skrbi, še posebej če so te postale skorajda obvezen del vašega vsakdana. Vendar pa morda vendarle obstaja izhod. Namesto da poskušate pregnati zaskrbljenost, jo raje izkoristite v svoj prid …


Zaskrbljenost kot motivacija

Skrb lahko postane krinka za izogibanje ukrepanju

Težava pri nasvetih, da bi se morali preprosto znebiti zaskrbljenosti, je pogosto ta, da je skrb v mnogih situacijah povsem upravičena. Obstaja namreč realna možnost, da se tisto, česar vas je strah, zares zgodi. S tem vas ne poskušamo še dodatno prestrašiti, ampak opozoriti na zelo pomemben korak, ki ga najverjetneje ignorirate. Ljudje, ki so pogosto v skrbeh, so namreč obenem pogosto tudi ljudje, ki so zelo pasivni, torej ne ukrepajo. S tem pa se njihova zaskrbljenost le še dodatno krepi. Pogosto se celo prepričajo, da je zaskrbljenost nekakšna oblika akcije, ukrepanja. Nezavedno prepričanje, ki je v ozadju, je pogosto to, da bodo s tem, ko pretirano premlevajo, bolje pripravljeni na situacijo, ki se je bojijo, če do nje dejansko pride. Tako se oklepajo svojih skrbi, saj v njih vidijo nekakšno rešilno bilko. A če ostanete zgolj pri zaskrbljenosti, s tem v resnici seveda še niste naredili ničesar. Čeprav imate zelo verjetno občutek, da s tem, ko se ukvarjate s svojimi strahovi, počnete »vsaj nekaj«.

Zaskrbljenost pomaga pri identifikaciji težav – a zgolj to

Dlje ko skrbite glede nečesa, večja verjetnost obstaja, da se ujamete v začaran krog anksioznosti. Najbolj koristno na tej točki je tako to, da si priznate, da ste se zataknili v fazi prepoznavanja težave. Čeprav je prepoznavanje seveda zelo pomemben korak, pa je še pomembnejše tisto, kar sledi – oziroma bi moralo slediti. Zaskrbljenost je tako do določene točke koristna. Pomaga nam namreč, da svojo pozornost usmerimo k tistemu, s čimer se je smiselno ukvarjati. Vendar če nato ničesar ne ukrenete, skrbi ne bodo izginile, ampak bodo postopoma preglasile vse druge misli in privedle do strašanskega stresa, ki lahko vpliva tudi na vaše zdravstveno stanje.

Pripravite si dober načrt – in začnite ukrepati!

Vas skrb glede nečesa mori že dlje časa? Skrajni čas je, da se premaknete od prepoznavanja težave k reševanju te težave. Namesto da se torej poskušate upirati zaskrbljenosti, jo raje izkoristite kot motivacijo. Prav aktivnost je namreč najboljše zdravilo za skrbi. Če se boste lotili aktivnega reševanja težave, ne boste imeli več toliko časa in energije za skrbi. Obenem pa boste s tem dejansko zmanjševali možnosti, da pride do najbolj črnega scenarija, kot ste si ga naslikali v svoji glavi. Prvi korak pri ukrepanju pa je seveda dober načrt. Morda ga sicer niste sposobni narediti v tem hipu, vendar vam predlagamo, da določite dan in termin, ko boste svojo pozornost v celoti posvetili pripravi načrta, kako se spopasti s tistim, kar vas trenutno najbolj skrbi. Tako se boste dejansko precej bolj približali ukrepom kot s skrbmi. Zaskrbljenost pa bo postala precej manjši del vašega življenja. To sicer ne pomeni, da bodo skrbi v hipu izginile, ampak se bodo z vsakim konkretnim ukrepom zmanjševale. Dokler samo skrbite, namreč vseskozi stojite na mestu. Ko začnete skrbi uporabljati kot motivacijo za pravo akcijo, pa se začnete končno premikati!


SHARE
Karmen Jordan
Diplomirana slovenistka in literarna komparativistka, podiplomska študentka; njen vsakdan je prepreden z branjem in pisanjem. Dolgi sprehodi brez cilja, s katerimi občasno prekine svojo običajno rutino, ji pomagajo, da zbistri misli in si nabere novih moči.