Moje življenje in moje želje

Včasih je potrebno toliko dela in vlaganja energije, da se premaknemo. Premaknemo iz ničelne točke, iz cone udobja, kjer je vse, razen napredka in osebne rasti. Lahko imamo urejeno poslovno, partnersko, finančno in družabno področje, pa se vseeno počutimo nekako prazne in z občutkom, da nam nekaj manjka. Praznino poskušamo napolnit z vsebinami, ki jih iščemo v materialnem svetu okoli sebe, ki pa se nas sčasoma sploh ne dotaknejo več, praznina, ki jo čutimo v sebi, pa se le veča in veča.


Za osebni razvoj je nujno, da poslušamo sebe, svoj notranji glas ali Višji jaz. Ne glede na to, kako zadovoljni smo trenutno sami s seboj in položajem v življenju. Če smo lahko tako srečni, oziroma smo imeli tako močno in jasno namero ter osredotočenost, da smo dosegli, kar smo si zastavili, si lahko čestitamo in smo ponosni nase. Največkrat je namreč tako, da nam pri doseganju lastnih ciljev zmanjka energije in osredotočenosti in tako postane cilj zgolj še ena stvar, ki smo si jo želeli nekoč doseči.

Osebna rast

Sem tam, kjer si resnično želim?

V kolikor ste se znašli na točki, kjer ste že dosegli nekaj svojih ciljev in izpolnili nekaj svoji želja, pa v sebi čutite praznino ali kakršne koli občutke, ob katerih se ne počutite prijetno, morate najti njihov izvor. Vprašajte se, ali so bile te želje res vaše resnične želje, ali pa ste si jih postavili zaradi kakšnih drugih dejavnikov, kot so na primer pričakovanja staršev, partnerja ali družbe. Žal živimo v svetu, kjer so postavljena določena merila, po katerih se meri uspeh in normalno, ustaljeno življenje: pri teh teh letih moraš imeti vsaj partnerja, če že ne načrtuješ poroke, otroke, redno delo, ki ga opravljaš za drugega in posledično urejene finance. Če tega ni, pomeni, da izstopaš od zastavljenih normativov, kar pomeni, da je s teboj nekaj narobe.

Najhuje pri tem je, da sami sebi povzročamo občutke slabe vesti, ker nismo takšni kot nam narekuje okolica. Namesto, da bi si zaupali in živeli življenje kot ga sami želimo, se na vso moč trudimo ustrezati kalupu, ki nam ga je postavila družba. Tipičen pokazatelj delovanja po pričakovanjih družbe se kaže na primer v krizi srednjih let, ki je že tako sprejemljiva, da je že nekaj običajnega. V enem samem trenutku dojamemo, da živimo življenje nekoga drugega. Življenje, o katerem smo sanjali, ko smo bili še majhni, pa je nekam izpuhtelo. Ta trenutek ozaveščanja je zelo boleč, hkrati pa nam ponuja vrata v svobodo. V svobodo, ki jo navkljub videnju le malo kdo izkoristi in zaživi po svoje. Kalup, ki nam ga daje družba, je namreč tako močan, da rabimo veliko volje, moči ter predvsem namere, da se ga osvobodimo. Zato se poslušajmo in postanimo zvesti le sebi in svojim pravim željam in potrebam. Le tako bomo že prej kot v krizi srednjih let zaznali občutek svobode in jo pričeli živeti.


*****************