Med ima zdravilno moč

Med je cenjen kot živilo, ki izboljšuje zdravje in počutje, deluje dezinfekcijsko in krepilno pri prehladih ter pomirja pri živčni napetosti.


Že v biblijskih časih je bil znan kot zdravilna hrana, bogata z ogljikovimi hidrati, kmalu pa so ugotovili tudi, da krepi delovanje naravnih zdravil, ki jih uporabljajo za zdravljenje dihal, ter pomaga pri celjenju lažjih ran. Njegovi zdravilni učinki so odvisni od kakovosti in vrste rastline, iz katere je pridelan med. Ločimo enocvetni (iz ene vrste nektarja) in večcvetni med (gozdni, cvetlični). Večcvetni med je manj vsiljivega okusa, medtem ko ima med iz ene same vrste cvetov izrazitejše delovanje in močnejši okus, predvsem če je izdelan iz zelišč, kot sta npr. rožmarin in sivka.

Med

Celi lažje rane

Med je vedno sterilen in ne vsebuje bakterij. V omejenih količinah ga priporočajo za zdravljenje rane želodca in dvanajsternika. Z njim lahko zdravimo tudi lokalno, tako da ga nanesemo na rane, odrgnine in opekline na koži. Uničuje strupe ter spodbuja pravilno delovanje encimov strjevanja krvi.

Razkuževalno delovanje medu je prisotno zaradi smole v propolisu, ki mu čebele dodajo encim glukozo-oksidazo, ki je učinkovito razkuževalo. Pomembno je njegovo antibiotično delovanje, saj ne učinkuje samo na viruse, ampak tudi na bakterije.


Obkladki ob revmatoidnih bolečinah

Med je dober antioksidant in ščiti telo pred nastankom kroničnih bolezni, kot je na primer revmatoidni artritis in arterioskleroza. „Štirim velikim žlicam medu dodamo čajno žličko gabezove tinkture ali Symphosana (preparat iz gabezove korenine),“ svetuje ljudski zdravilec Alfred Vogel. Mešanico v skodelici premešamo v vodni kopeli in segrejemo ter vroči zdravilni napitek polagamo tja, kjer so bolečine najhujše. Lahko ga tudi vtremo v ruto, vanjo zavijemo boleč sklep in pustimo delovati čez noč.

Športnikom daje energijo

Zaradi visoke vsebnosti ogljikovih hidratov ga priporočajo športnikom, ki potrebujejo hitro obnovitev energije, pa tudi bolnikom, ki okrevajo po bolezni.

Lipov med ni za srčne bolnike

Srčnim bolnikom priporočajo uživanje gozdnega in kostanjevega medu, ker naj bi krepil srčno mišico, odsvetujejo pa uživanje lipovega medu.

Za želodčne težave priporočajo kombinacijo medu in matičnega mlečka, ki deluje blagodejno na celoten prebavni trakt. Pomaga pri obolenju žrela, ust, ustne sluznice, požiralnika in želodca.


Večje količine antioksidantov kot druge vrste medu naj bi vključeval temni med, zlasti ajdov in žajbljev.

Za izkašljevanje gozdni med

Njegova najbolj znana uporaba je uživanje medu ob prehladnih obolenjih. Priporočajo ga pri različnih boleznih dihal: astmi, kašlju, angini in bronhitisu. Za izkašljevanje je najbolj primeren gozdni med (jelka, bor, smreka). Poleg medu lahko uporabimo tudi propolis, ki krepi imunski sistem.

Pri dodajanju medu napitkom je potrebno paziti, da niso prevroči (največ 40 stopinj Celzija), saj se sicer izgubijo njegove hranilne snovi.

Skrivnostna jed za bogove

Čebele izdelujejo še eno zdravilno živilo, katerega sestava še danes ni povsem znana. Gre za matični mleček, posebno snov, ki jo izločajo čebele dojilje. Vsebuje beljakovine, encime, hormone, aminokisline, maščobe, sladkorje, vodo in vitamine. Če jajčece, iz katerega se običajno izleže čebela delavka, hranijo z matičnim mlečkom, se rodi mnogo večja čebela – matica, zato ni čudno, da so ga imenovali tudi jed za bogove. Je mlečno bele barve ter ima značilen vonj ter kislo-sladek okus.


Med štejejo med antioksidante, krepil naj bi imunski sistem in upočasnjeval staranje. Dobro naj bi vplival tudi na delovanje možganov.

Shranjevanje

Med je potrebno shranjevati v suhem prostoru. Najbolj idealna temperatura je med 10 in 14 stopinjami Celzija, primerna temperatura pa je tudi sobna. Izogibati se je potrebno vročim in vlažnim prostorom, saj v takih pogojih hitro izgublja kvaliteto.