Lovor – večno zelišče imenitnosti

Lovor (Laurus nobilis) je manjše drevo oziroma grm z usnjatimi, bleščeče temno zelenimi listi in izvira iz Male Azije, vzhodnega Sredozemlja, že stoletja pa ga gojijo po vsej Evropi in v velikem delu Amerike. Za stare Grke in Rimljane je bil lovor simbol modrosti, moči in slave, zato so z lovorjevimi venci kronali vladarje, zmagovite vojskovodje, pesnike in olimpijske zmagovalce. Lovor na glavi je sporočal, da so se v zgodovino zapisali za vse večne čase.


Lovor

Stari zapiski govorijo, da lovor v sebi nosi energijo povezave z večnim. Posvečen je bil tudi bogu Apolonu, ki je bil bog pesništva, prerokovanja in zdravilstva. Pri Rimljanih je lovor veljal za simbol modrosti, notranjega miru in večne slave. Zato je tudi njegovo ime sestavljeno iz besed slava (laurus) in imenitnost (nobilis). Tako so tudi streho templja v Delfih, ki je posvečen bogu Apolonu, v celoti prekrili z lovorjevimi listi, svečenice pa so jih žvečile, da so se lažje povezale s samim bogom. Žvečenje lovorjevih listov je svečenice popeljalo v trans, saj lovorjevi listi v večjih količinah delujejo blago narkotično.

Lovor in antični zdravilci

Lovor so zelo cenili tudi antični zdravilci. Plinij ga je priporočal pri revmatičnih obolenjih in seveda za odganjanje mrčesa, Dioskorid ga je na veliko predpisoval svojim bolnikom s prebavnimi težavami, Galen pa je z njim zdravil hudo oslabele in bolnike z težavami jeter. Ljudje v antiki so verjeli, da lovor odganja prihod nalezljivih bolezni v hišo, zato so pred vhodnimi vrati hiše posadili lovor; ta navada se je ohranila do danes.

Lovor je lahko grm ali drevo, ki raste zelo dolgo, tudi do sto let. Na lovoru se v šopastih češuljah ali v kratkih latih razvijejo belkasti cvetovi, ki po oploditvi dozore v jajčaste črne jagode. Čas cvetenja je konec aprila. Poznamo več vrst lovorja, vendar jih je večina strupenih, le nekaj jih je užitnih in samo pravi lovor je dragocena začimba in tudi zdravilna. Pravi lovor lahko prepoznamo po plemeniti aromi, ki se sprosti, ko med prsti pomečkamo njegove liste. Mlade liste pravega lovorja nabiramo, ko so docela razviti, in jih posušimo na zraku. Plodove pobiramo, ko so čisto zreli, če jih uporabljamo za začimbo, jih hitro in skrbno posušimo. Iz svežih plodov iztiskamo olje, ki ga predvsem uporabljamo v zdravilstvu. lovorjevo olje je zelena, zrnasta, mazivasta gmota, ki aromatično diši.


Lovor sicer najbolje uspeva v toplejših krajih, na zavetnem in sončnem rastišču pa preživi tudi v hladnejših podnebjih. Gojimo ga lahko celo v cvetličnem loncu ali koritu, kar ima še dodatno prednost, da ga lahko v hudem mrazu prestavimo v hišo. Ker je lovor zimzelen, ga lahko skozi celo leto uporabljamo v najrazličnejše namene.

Učinkovine v lovorju

Listi lovorja vsebujejo eterična olja in grenčine. V plodovih je poleg eteričnih olj 30 % maščobnega rastlinskega olja, nekaj škroba in sladkorja. V iztisnjenem olju so eterično olje in gliceridi laurinske, palmitinske, oleinske in linolne kisline. Vsebujejo tudi miricilni alkohol. Vse navedene sestavine eteričnega olja tvorijo skupaj zelo prepoznavno in edinstveno aromo, ki je ne moremo zamenjati z nobeno drugo začimbo. Številne dobrodejne učinkovine eteričnega olja zelo dobro delujejo na naše telo – ga sproščajo. Čreslovine spodbujajo prebavo in spodbujajo apetit. Sestavini eteričnega olja, linalol in cineol, podpirata delovanje presnove možganov in pomagata pri motnjah koncentracije. Sestavina cineol pa menda pomaga tudi pri preobremenjenosti. Menijo, da je tako lovor prava začimba za vse, ki imajo zahtevno intelektualno delo. Za lovorjevo olje tudi velja, da ga ne uporabljamo takoj, ampak je priporočljivo, da eno leto odleži, kar je pri olju prava redkost!

Lovor pomaga ljudem in živalim

Za učinkovine lovorja je značilno, da delujejo ogrevalno in v telo prinašajo veliko energije svetlobe. Na osnovi tega je v tradicionalni medicini uveljavljen pri številnih težavah, ki v osnovi izvirajo iz pomanjkanja svetlobe in toplote v telesu. Zato je njegova uporaba razširjena pri zdravljenju revmatizma, bolečinah v ušesih, spodbujevanju potenja, redčenju bronhialne sluzi, lajšanju vnetja grla, lajšanju izkašljevanja itd. Pri navedenih primerih je najbolj razširjena uporaba lovorjevega eteričnega olja, ki ga pridobivajo z destilacijo lovorjevih listov, nato ga pa redčijo z osnovnimi olji. Masaža s takim oljem naj bi pomagala pri odrevenelosti sklepov, pri akutnih revmatičnih napadih, ohromitvah.

Lovor ima potrjeno tudi protiglivično in antiseptično delovanje, priporočena je tudi uporaba pri raznih težavah s kožo. Dobro mazljivo lovorjevo olje je uporabno le zunanje. Pospešuje prekrvitev in razkužuje, mehča tvore in bule in se zelo dobro obnese za masažo. Zaradi svoje sestave ga uporabljajo tudi proti različnim kožnim izpuščajem, proti bolečinam v mišicah, pri nategnjenih mišicah in zvinih. Še pogosteje pa uporabljajo lovorjevo olje v veterini. Mazilo proti zatrditvi in vnetju kravjega vimena je čisto lovorjevo olje. V vnete in zatrdele predele vimena ga vtiramo čisto rahlo. Tudi izvini, izpahi in pretegnjene mišice pri živalih se hitreje pozdravijo, če jih natiramo z lovorjevim oljem.


Lovor je uporaben tudi v (tradicionalni) kozmetiki. Posušeni in mleti lovorjevi listi in plodovi, pomešani z medom naj bi odpravili starostne pege. Njegovo eterično olje se uporablja v številnih kozmetičnih izdelkih, parfumih, detergentih.

lovorjevi listi

Zdravilno delovanje

V tradicionalni medicini je razširjena uporaba lovorja za izboljšanje prebave (prebavne motnje in krči). Že v antični medicini so lovor na veliko uporabljali za splošno krepitev zdravja. V ta namen naredijo alkoholni izvleček iz lovorjevih listov. Ker ta vsebuje fenole, flavonide in flavonole, ki imajo značilno antioksidacijsko delovanje, je uspeh nepresenetljiv. Plodovi lovorja spodbujajo prekrvitev v maternici, zato lahko, če jih zaužijemo v velikih količinah, izzovejo splav. Nekatere raziskave pa so pokazale, da lovor zmanjšuje resorbcijo sladkorja in alkohola v kri, odvaja vodo in ugodno vpliva na srce.

Raziskave v medicini so večinoma potrdile tradicionalno uporabo lovorja za zdravje. Iranski strokovnjaki so potrdili protivnetni in analgetični učinek lovorjevega olja. Svoje rezultate raziskav so objavili leta 2003 v Phytotherapy Research. Turškim znanstvenikom je uspelo dokazati močan učinek cineola na bakterije, ki povzročajo kvarjenje živil (Escherichia coli, Staphylococcus aureus). Leta 2010 so turški znanstveniki potrdili ugoden vpliv lovorjevega eteričnega olja na plesni Aspergillus fumigatus in Paecilomyces variotii, ki so ju izolirali iz margarine. Lovor se je izkazal kot odličen naravni konzervans. Uporaba lovorjevega olja se je izkazala tudi v različnih masažnih pripravkih, ki so jih uporabljali proti mišičnim krčem, bolečinam. V aromaterapiji se je lovorjevo olje izkazalo kot dober regenerator telesa pri stanju izčrpanosti, težavah s spominom, depresiji. Turški znanstveniki so tudi dokazali, da je lovorjevo eterično olje v kombinaciji z vakuumskim pakiranjem piščančjega mesa v kontrolirani atmosferi dober naravni konzervans, ki deluje močno zaviralno na razvoj patogenih bakterij, ki povzročijo kvarjenje mesa.

Vesela novica za eko sadjarje je,da lovorjevo eterično olje deluje kot naravni fungicid. Izvleček lovorjevih listov je lahko tudi dober naravni insekticid v prostorih, kjer se skladišči moka. Več virov dokazuje uspešno zatiranje rjavega in malega mokarja, če se izvleček doda k moki. Še posebej je uspešen v kombinaciji z rožmarinovim oljem. Že v prazgodovini so naši predniki uspešno reševali moko, žita in suho sadje pred molji in črvi, če so pridelkom dodajali lovorjeve liste.


Stranski učinki lovorja

Zunanja uporaba lovorjevega olja in uporaba listov ter plodov kot začimb lahko izzoveta alergijo. Zaradi abortivnih lastnosti lovorjevih plodov ter možnih narkotičnih lastnosti listov ni priporočljiva uporaba lovorja v nosečnosti. Sicer pa velja zmerna uporaba, uporaba kot začimbe!

Nakup in hranjenje

Okus lovorja je sladek balzamičen, s pridihom po muškatnem oreščku in kafri. Sveži listi so malo grenkejši, že po nekaj dneh pa se grenkost porazgubi. Popolnoma *posušeni listi imajo zelo močan vonj; najboljši so pred kratkim posušeni listi.

Sveže liste lahko uporabimo takoj, ko jih odtrgamo z drevesa/grma, manj grenki pa so, če počakamo, da malo ovenijo. Posušimo jih tako, da jih plosko položimo in postavimo v temen in zračen prostor, dokler niso lomljivo krhki. V tesno zaprti posodi bodo posušeni listi ohranjali ves vonj najmanj leto dni. Plesnivi ali porumeneli listi so brez vonja in neuporabni. Lovor ima močne liste, zato se njegova aroma dolgo ohrani. Pomembno je le, da liste nepoškodovane hranimo v dobro zaprti posodi. Za gospodinjstvo je najboljši čas nabiranja – če nabiramo zase – pozna pomlad in zgodnje poletje, ko ima rastlina še vedno veliko moči v listih. Takrat ne nabiramo mladih listov, temveč starejše, ki so bolj aromatični. Če nabiramo proti koncu poletja, potem so bolj aromatični listi na vršičkih. Aromatičnost lahko preverimo tako, da zmečkamo liste med prsti in sledimo vonju. Liste naberemo v čisto platneno vrečko in pustimo, da se posušijo na prepihu v senci. Tako lahko z osebno rekreacijo prihranimo v družinskem proračunu, sicer pa lovorjeve liste kupimo v trgovini.