Letošnji dan zdravja posvečen varni hrani

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je letošnji svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, posvetila varni hrani. Varna, zdravju koristna, lokalno in trajnostno predelana hrana je namreč prvi izhodišče, na katerem gradimo zdrave prehranjevalne navade prebivalcev, zato je ministrstvo za zdravje varno hrano postavilo med prednostna področja predloga Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025.


Kot pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), želijo s celovitim pristopom izboljšati prehranske navade Slovencev in povečati njihovo telesno dejavnost med vsemi starostnimi skupinami. Le tako lahko namreč skupaj zaustavimo trend naraščanja prekomerne telesne teže, zmanjšamo število kronično nalezljivih bolezni in posledično stroške zdravstvenega sistema. Ob tem pa se je treba povezati tudi z drugimi resorji, ki delujejo na področju zagotavljanja varne hrane, to je zlasti ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Dobra hrana za otroka

Kakšno je varno živilo?

To je živilo, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje posameznika. Pomembno je, da so vsi členi v prehranski verigi (»od njive do vilice«) natančno opredeljeni, nadzorovani in obvladani, pri čemer mora vsak člen v verigi izpolnjevati svoje pristojnosti in odgovornosti. Na NIJZ prebivalcem ob tem svetujejo tudi, naj tudi v domačem okolju upoštevajo osnovna higienska načela, saj se s tem lahko izognejo številnim boleznim.

Kaj lahko sami naredimo za varno hrano?

NIJZ navaja potrebne ukrepe, ki naj jih posameznik izvaja, da bo hrana, ki jo zaužije, varna. Posameznik mora skrbeti za čistočo (umivanje rok, kuhinjskih površin, opreme), ločuje naj kuhana in surova živila, hrano naj ustrezno toplotno obdela, hrani naj jo pri ustrezni temperaturi (pod pet ali nad 60 stopinj Celzija), za pripravo hrane pa naj uporablja varno vodo in surovine.


Smrtonosna driska, nevrološke motnje, celo rak

S hrano pa se lahko prenašajo tudi številne bolezni. »S hrano se lahko prenaša več kot 200 bolezni. Samo zaradi driske vsako leto umre milijon in pol otrok. Zato je pomembno, da uporabniki že v izhodišču za pripravo hrane uporabljajo varno vodo in živila. Neustrezna hrana lahko povzroči akutno bolezen, v nekaterih primerih tudi smrt, lahko pa vodi v kronične težave. Prisotnost strupov ali težkih kovin lahko med drugim povzročata nevrološke motnje in raka. Posledice uživanja nevarne hrane so praviloma hujše pri dojenčkih, nosečnicah, bolnih in ostarelih,« pravi vodja urada SZO za Slovenijo Marijan Ivanuša. Varnost hrane je postala zelo kompleksna, do onesnaževanja pa lahko pride kadar koli v procesu njene priprave, torej na kmetiji, pri zakolu, med obdelavo, transportom in podobno. SZO pri prizadevanju za zmanjšanje bremena bolezni zaradi nevarne hrane daje poudarek na tri področja: zagotavlja znanstvene dokaze za ukrepanj na celotni živilski verigi, spodbuja medsektorsko delovanje, komunikacijo in govorništvo ter pomaga pri razvoju in krepitvi celostnih sistemov za prehransko varnost.

Bolezni, ki se prenašajo s hrano, se najpogosteje razvijejo zaradi uživanja živil, ki vsebujejo patogene organizme ali kemikalij. Kot je povedala namestnica direktorja NIJZ Ana Hočevar Grom, se lahko škodljivi učinki na zdravje zaradi hrane lahko izrazijo šel pri potomcih. Nekatere kemikalij se namreč nalagajo v telesnih tkivih, kjer na zdravje škodljivo delujejo kasneje. »Najbolj pogosta klinična slika bolezni, ki se prenašajo s hrano, vključuje bolečine v trebuhu, bruhanje, drisko, pogosto pa se lahko izrazi tudi z drugimi simptomi. Običajno gre za kratkotrajne bolezni brez trajnih posledic. Vse pomembnejši  pa so vplivi prehranjevalnih navad in premalo gibanja na razvoj kroničnih bolezni – bolezni srca in žilja, sladkorne bolezni in različnih vrst raka, kar pa ima dolgoročne posledice tako za vsakega posameznika, kot za družbo kot celoto,« je še dodala. Med bakterijskimi povzročitelji  črevesnih nalezljivih bolezni so pri nas po pogostnosti na prvem mestu kampilobaktri, sledijo okužbe z bacilom Clostridium difficile, salmonelami  in patogenimi E.coli.

*****************