Kakšna je kakovost naravnih kopalnih voda pri nas in v Evropi

Poletje se bliža, z njim pa tudi iskanje osvežitve v rekah, jezerih, ribnikih in gramoznicah, ki se v poletnem času lahko spremenijo v priložnostna kopališča. Vse bolj priljubljena so kopališča blizu doma, saj so turistične destinacije povezane z denarjem, zato se moramo zavedati, da so kopališča lahko tudi nevarna.


Najbolj onesnažuje človek

V naravnih vodah najdemo števila živa bitja, katerim je voda naravno bivalno okolje in običajno ne predstavljajo neposrednega zdravstvenega tveganja za kopalce. S svojimi dejavnostmi vodi škoduje predvsem človek, ki vanjo spušča odplake, fekalije, komunalne izpuste, kemikalije in drugo, in prav taka voda lahko predstavlja veliko nevarnost za zdravje človeka. S kopanjem v onesnaženi vodi se lahko pojavijo različne bolezni in infekcije, od trebušnih obolenj do kožnih infekcij in bolezni dihalni poti.

Kopanje v reki

Pri Agenciji RS za okolje (Arso) svarijo, da kakovosti na tako imenovanih divjih kopališčih ne spremljajo v sklopu državnega monitoringa. »Za varno kopanje je poskrbljeno na naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, območje kopališča je vidno označeno, vodne površine so ograjene, dostopi v vodo in sanitarije so urejene. Na kopališču so postavljeni znaki za red in varnost ter informacijska tabla, za varnost kopalcev skrbi ustrezno število reševalcev iz vode, na voljo je prostor za prvo pomoč,« je zapisala mag. Mateja Poje z Arsa. Na teh kopališčih je običajno na voljo tudi gostinska ponudba z razvedrilnim programom, animacijami in podobno. Teh kopališč je pri nas 18, in sicer je 14 na morju, tri na Blejskem jezeru in eno na Šobčevem bajerju.

V naravnem okolju pa se lahko kopamo v tako imenovanih kopalnih območjih, ki so pretežno naravni odseki na rekah, jezerih in morju, namenjenih kopanju, kjer je bilo v kopalni sezoni v preteklosti evidentiranih vsaj 300 kopalcev na dan, in sicer trikrat na kopalno sezono. Kopalnih območij je določenih 30, od tega je 23 območij na rekah Idrijca, Soča in Nadiža na Goriškem, na Bohinjskem in Blejskem jezeru na Gorenjskem, na Dolenjskem in v Beli krajini pa so na rekah Kolpa in Krka. Na morju je določenih sedem kopalnih območij, do katerih je navadno omogočen dostop po javni poti. Tu se kopamo na lastno odgovornost, saj za varnost posebej ni poskrbljeno, sicer pa v teh območjih ni direktnih izpustov komunalnih odpadnih voda.


Kako preverjajo kakovost kopalnih voda?

V času kopalne sezone se vsaka dva tedna opravijo terenske meritve in vzorčenje vode, pri čemer se oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V vzorcih vode pa iščejo dve indikatorski bakteriji fekalnega izvora: Escherichie coli in intestinalnih enterokokov.

Vse slovenske kopalne vode so ustrezne

Naše kopalne vode so razvrščene v razrede kakovosti: odlična, dobra, zadostna ali slaba kopalna voda. Ustrezna za kopanje je tista voda, ki je vsaj zadostna. Tudi v letu 2014 so vse kopalne vode v Sloveniji ustrezne oziroma ocenjene vsaj kot zadostne. Ustreznost vseh kopalnih voda je v letu 2014 doseglo 10 evropskih držav; poleg Slovenije še Avstrija, Ciper, Grčija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Romunija in Slovaška. Slabe oziroma neskladne kopalne vode so bile določene v Estoniji (5,6 %), na Irskem (5,1 %), na Nizozemskem (4,9 %), na Švedskem (3,6 %), v Španiji (3,1 %), Italiji (1,9 %) in Franciji (3,1 %).

Kar zadeva morje, pa se Slovenija uvršča med odlične kopalne vode, s čimer se uvrščamo v sam vrh med državami evropske skupnosti. Tako skladnost sta dosegla še Ciper in Malta, medtem ko imajo Italija, Francija, Španija, Danska in Hrvaška več kopalnih območij na morju neustreznih.

Med celinskimi vodami pa so kot neskladne v Franciji ocenili 65 voda, na Nizozemskem 32, v Španiji pa 30. Slovenija ima 42,3 odstotka vseh celinskih voda ocenjeno kot odlične, 50 odstotkov kot dobre in 7,7 odstotka kot zadostne in se tako po kakovosti celinskih voda uvršča v evropsko povprečje, še pravijo pri Arsu.


Spletne zanimivosti:

loading...
SHARE
Mojca Sladič
Po poklicu profesorica geografije in pedagoginja, po srcu pa tudi novinarka, ki ji ni vseeno za Zemljo, njeno prihodnost in naslednje generacije, ki bodo na njej živele.