Kako se najlažje upremo želji po sladkem

Nebrzdano željo po sladkem vsi dobro poznamo, vprašanje je, na kakšen način se ji lahko upremo. Veliko ljudi občuti zadovoljstvo šele takrat, ko svoj obrok zaključijo s sladico, četudi niso lačni. Da bi preprečili željo po sladkem oziroma da bi jo uspešno nadzorovali, moramo najprej razumeti, kaj jo povzroča. Za mnoge ljudi je sladica po obroku stvar navade, tako da pri njih sploh ne gre za dejansko potrebo po sladkorju. Gre za nekaj, kar si želijo in ne za nekaj, kar njihovo telo potrebuje.


Želja po sladkem

Vzrok je lahko v neuravnoteženi prehrani

Eden glavnih krivcev je lahko tudi neuravnotežena prehrana, ki vodi do neenotne ravni krvnega sladkorja. Obrok, ki je na primer sestavljen predvsem iz hitro prebavljivih rafiniranih škrobnih živil (mednje uvrščamo med drugim bel kruh), povzroči nenadni dvig krvnega sladkorja že kratek čas po jedi. Bliskovitemu skoku sladkorja posledično seveda sledi prav tako hiter padec sladkorja v krvi, temu pa sledi nenadna želja po sladkem.

Vzrok je lahko hormonske narave

Vzrok za hrepenenje po sladkorju je lahko tudi hormonske narave. Serotonin, ki mu pravimo tudi hormon sreče, se namreč sprošča tudi takrat, ko v naš organizem vnesemo sladkor. Čim pojemo sladico, se raven serotonina v naših možganih poveča, posledično pa občutimo zadovoljstvo, počutimo se mirnejši in smo nasploh bolj srečni.

Dieta ne sme biti prestroga

V nekaterih primerih je vzrok tudi v strogi dieti, ki nam brezpogojno prepoveduje jesti kakršne koli sladkarije, kar ima za posledico hrepenenje po vsem tistem, kar nam je prepovedano zaužiti. Takšna prepoved željo po sladkem, ki sicer ni prisotna v tolikšni meri, intenzivira, da se le-ta sprevrže v sanjarjenje o kosu torte, čokoladi ali kepici sladoleda. Mnogi ljudje se tako denimo nekaj dni držijo izjemno stroge diete, potem pa jih “odnese” in si privoščijo banjico sladoleda, ki jo prelijejo z obilo stopljene čokolade in posujejo z zmletimi piškoti.


Če menite, da kateri od naštetih vzrokov velja tudi v vašem primeru, vam predlagamo nekaj strategij, ki vam bodo nebrzdano željo po sladkem pomagale zajeziti oziroma nadzorovati.

Prekinite navado in si privoščite kratko vadbo

Želja po sladkem pride nenadno, vendar pa se morate zavedati, da bo prav tako nenadno tudi minila. Prekinite rutino, ki vas privede do vselej enakega rezultata, da se na koncu znajdete na kavču s piškoti in čokolado. Če začnete hrepeneti po sladkem med tipkanjem na računalnik ali gledanja filma, se odpravite na 30-minutni sprehod ali pa si privoščite kratko vadbo. Telesna aktivnost dokazano izboljšuje razpoloženje, saj se zviša nivo serotonina v možganih. Resda se raven tega hormona zviša tudi v primeru, da pojeste kos ali dva čokoladne torte, vendar med eno in drugo situacijo obstaja bistvena razlika. Po zaužitju enostavnih rafiniranih sladkorjev se nivo serotonina nenadno zviša, nato pa hipoma tudi upade, po vadbi pa skok serotonina ni tako bliskovit: zvišuje se počasi in nudi dolgotrajnejši občutek zadovoljstva.

Posladkajte se zdravo

Dodajte svojim jedem naravno sladkost, vsake toliko si denimo za prilogo privoščite pire iz sladkega krompirja. V prilogo iz rdečega zelja ali v korenčkovo juho dodajte sok sveže stisnjene pomaranče in kanček cimeta. Tudi suhe marelice ali slive obogatijo okus marsikatere omake, priležejo se tako mesu kot zelenjavi. Po obroku si privoščite hranljivo in naravno sladico, na primer pečena jabolka z orehi ali kompot, ki ste ga sladkali s kokosovim sladkorjem ali stevijo.

Jejte uravnotežene obroke s poudarkom na beljakovinah

Jedilnik si sestavite vnaprej, vaši obroki naj bodo uravnoteženi. Izbirajte živila z nizkim glikemičnim indeksom, omejite količino ogljikovih hidratov, izbirajte hrano, ki bo pomagala ohraniti raven sladkorja v vaši krvi po jedi. Nizek glikemični indeks imajo med drugim rjavi riž, divji riž, kvinoja, sladki krompir, stročnice in večina sadja. Vsem obrokom dodajte beljakovine, na ta način boste še najbolj uspešno zatrli apetit po sladkem. Beljakovine dodajte zajtrku, kosilu in večerji. Priporočljivi so zlasti jajčni beljaki, grški jogurt, perutnina, ribe, pusto meso, tofu in stročnice.


*****************