Dnevno sanjarjenje: znak nezadovoljstva ali kreativnosti in inteligentnosti?

Sredi dela vam pozornost za hip uide k neki podrobnosti, ki sproži val misli. Kar naenkrat ugotovite, da je minilo že ogromno časa, čeprav se vam je zdelo, da je šlo zgolj za trenutek. Sodeč po nekaterih ocenah, naj bi bilo precej ljudi nagnjenih k t. i. dnevnemu sanjarjenju. Nekateri naj bi temu početju namenili celo do 50 odstotkov vsega časa. Zdi se ogromno, zato se pojavlja vprašanje, ali je res vredno. Ni mar bolj smiselno živeti v sedanjem trenutku, kot da se ukvarjamo s preteklostjo, še bolj pa s tistim, kar bi lahko bilo? Obstajajo zelo različne teorije glede tega, kako koristno oziroma nekoristno je dnevno sanjarjenje.


Sanjarjenje

Smo zares nezadovoljni z življenjem, če naš um pogosto odtava?

Nekateri strokovnjaki, ki so se precej poglobljeno ukvarjali s fenomenom dnevnega sanjarjenja, menijo, da gre za nekakšen dokaz, da smo globoko v sebi nezadovoljni s svojim življenjem. Pogosto dnevno sanjarjenje naj bi bilo tako znak, da poskušamo ubežati sedanjosti in da se raje zatekamo v fantazije. Ljudje, ki ne znajo ali nočejo živeti le in samo v sedanjem trenutku oziroma v realnem svetu, naj bi bili kronični nezadovoljneži, ki jih ne more nič zares zadovoljiti. Seveda pa obstajajo tudi študije, ki tovrstnemu pogledu na dnevno sanjarjenje ostro nasprotujejo. Eno takšnih so pred nedavnim izvedli na inštituti v Georgii …

Visoka korelacija med kreativnostjo in nagnjenostjo k dnevnemu sanjarjenju

V omenjeni raziskavi je sodelovalo 100 udeležencev. Ti so morali leči v komoro za slikanje možganov z magnetno resonanco in se osredotočiti na nič kaj zanimivo točko na steni za 5 minut. Zbrane podatke o možganski aktivnosti udeležencev so znanstveniki nato primerjali s testom kreativnosti, ki so ga morali udeleženci pred tem rešiti, v primerjavo pa so vključili tudi lastna poročila udeležencev glede tega, kako pogosto njihove misli čez dan odtavajo. Raziskovalci so ugotovili, da so bili tisti posamezniki, ki so najbolj nagnjeni k dnevnemu sanjarjenju, tudi najbolj kreativni in inteligentni v skupini. Dnevno sanjarjenje tako sploh ni nujno nekaj slabega, ampak povsem nasprotno. Seveda pa tudi tu obstajata pravi prostor in pravi čas. Medtem ko je dnevno sanjarjenje v določenih okoliščinah neproblematično in morda celo koristno, nam jo lahko drugič precej pošteno zagode.

Dajte si duška pri sanjarjenju, a previdno pri izbiri časa za to početje

Kdaj je torej dnevno sanjarjenje »primerno«? Nekateri ljudje imajo sposobnost, da se odklopijo med opravili, ki so zanje relativno nezahtevna in jih lahko dokončajo, ne da bi morali temu nameniti vso svojo pozornost. Morda se lahko v sanjarije zatečejo celo sredi pogovorov, obenem pa se znajo ponovno vključiti na pravi točki – njihov sogovornik pa pravzaprav niti ne opazi, kaj se je zgodilo. Seveda pa je povsem drugače, če imate navado, da pustite svojim mislim prosto pot sredi težavnejših nalog. To lahko pomeni, da lahko pride do velikih napak. Če se torej naučite uravnavati svojo potrebo po dnevnem sanjarjenju in jo prihraniti za primerne trenutke, to ni nikakršna težava oziroma nekaj, česar bi se morali odvaditi. Namesto da razmišljate o tem, da bi lahko svoj čas porabili koristneje, raje sprejmite, da so lahko ti miselni pobegi pravzaprav zelo koristni za vaše psihično in čustveno stanje. Včasih pa lahko v takšnih trenutkih rešite celo kakšen zahteven problem, ki se vam je zdel pred tem nerešljiv. In to ravno zato, ker se nanj niste osredotočali pretirano, ampak ste pustili svojemu nezavednemu, da opravi potrebno delo.


Spletne zanimivosti:

loading...
SHARE
Karmen Jordan
Diplomirana slovenistka in literarna komparativistka, podiplomska študentka; njen vsakdan je prepreden z branjem in pisanjem. Dolgi sprehodi brez cilja, s katerimi občasno prekine svojo običajno rutino, ji pomagajo, da zbistri misli in si nabere novih moči.