Deževniki – “plugi narave”

Deževnike nekateri imenujejo kar »plugi narave«. Čisto upravičeno, saj deževniki, ti drobni kmetovalci delajo čuda, ko ustvarjajo svoje rove pod površjem zemlje. Mnogi jih ne marajo, saj niso ravno privlačnega videza, otroci pa se jih celo bojijo. Zato tudi svojim malčkom razložite, kako nedolžna in marljiva bitja so deževniki. Sicer pa nas tudi kaj preveč ne bi smeli motiti, saj prilezejo iz zemlje samo ob močnem deževju, ko voda zalije rove in izrine zrak, njim pa zato začne primanjkovati kisika. Njihova prisotnost na vrtovih je več kot dobrodošla. Več jih je, bolj kakovostna, rodovitna in zdrava je prst. Deževniki živijo pod površjem zemlje, kjer opravljajo več pomembnih funkcij.


Deževnik

V Sloveniji poznamo 70 različnih vrst deževnikov, razdelimo pa jih ne tri večje skupine, glede na to na kateri globini tal živijo in kakšno delo opravljajo.

  • V prvo skupino spadajo po velikosti največji deževniki. Njihovo močno in vitko telo ustvarja navpične dolge rove, ki sežejo v mineralno plast tal, tudi do 2 m globoko.
  • Deževniki, ki majo manjšo sposobnost ustvarjanja rovov in živijo tik pod površjem oziroma v vrhnji plasti zemlje, spadajo v drugo skupino. Njihovo delo je prenašanje organskih ostankov iz površine tal v globine.
  • V tretjo skupino spadajo deževniki, ki le redko pridejo v vrhnje plasti zemlje. Zadržujejo se globoko v tleh.

 

Deževniki rahljajo in zračijo zemljo. S svojim gibanjem, obračanjem in ustvarjanjem tunelčkov, ki sežejo v globoke plasti tal, dobro premešajo plasti zemlje in hkrati premikajo z rudninami bogato zemljo iz globin proti vrhu. Tako imajo rastline na razpolago mnoge hranilne snovi, ki bi jim drugače bile nedosegljive.
Skozi tunele zrak doseže tudi globlje sloje, kar spodbuja rast koristnih bakterij. Bolj ko je zemlja bogata s kisikom, več bakterij lahko prebiva tam. Več, ko je bakterij, bolj je rahla in bogata s hranilnimi snovmi.

glistin
Glistin – kupčkasti iztrebki deževnikov, bogati s hranili.

Deževniki imajo zelo pomembno nalogo pri nastajanju humusa v tleh. Njihovo celotno telo je ena sama prebavna cev.  Medtem ko se premikajo jedo razpadle organske snovi in mineralne delce. V deževnikovem želodcu se pomešajo huminske snovi organske mase z glinastimi delci tal in tvorijo organsko mineralni kompleks. Njegovi iztrebki, ki jih v obliki kupčkov odlagajo na površini zemlje, so polni organskih hranil, koristnih za ves vrt. Ti iztrebki, imenujemo jih tudi glistin, se štejejo za enega najbolj dragocenih vrst gnojil. Deževniku pomagajo pri tvorbi tega vrhunskega gnojila številni mikroorganizmi (bakterije, glive), ki živijo v njegovih prebavilih. Svojo hrano deževnik, če je prekisla, pomeša s kalcijevo snovjo, ki jo izločajo posebne žleze. V njegovih iztrebkih zato najdemo veliko kalcija (dvakrat več kot v okoliški zemlji), kar pomembno vpliva na uravnavanje pH tal. Poleg tega vsebuje glistin petkrat več dušika, sedemkrat več fosforja, enajstkrat več kalija in trikrat več magnezija, kot okoliška zemlja. Deževnik prebavi na dan toliko razkrojenih organskih snovi pomešanih z zemljo, kolikor je sam težak.


Deževniki skupaj z ostalimi talnimi organizmi s svojim delovanjem in izločki povezujejo različne dele tal v grudice. Grudičasta tekstura tal je tista, ki si je želi vsak vrtnar. V njej je razmerje med trdnim delom tal ter vodo in zrakom v tleh najugodnejše.

V dobrih, zdravih in rodovitnih tleh je na enem kvadratnem metru lahko celo do 400 deževnikov! Medtem, ko jih v slabih tleh, na katerih se iz leta v leto uporabljajo mineralna gnojila, pesticidi in kjer se zemlja globinsko obdeluje, skorajda ne najdemo. Kako to? Mineralna gnojila vsebujejo snovi (tudi soli), ki uničujejo deževnike. Pesticidi, predvsem tisti, ki se uporabljajo za uničevanje talnih škodljivcev, kot so strune in ogorčice, so strupeni tudi za deževnike. In da bo stvar še hujša, zastrupljeni deževniki zlezejo na plan, kjer jih pojejo ptice, ježi in druge živali, katerih hrana so. Seveda temu sledi, da se z zastrupljeno hrano zastrupijo tudi sami in umrejo. Pri obračanju zemlje se poruši tekstura tal, rovi se sesujejo, vodno zračni sistem je porušen, v tleh primanjkuje vode in organskih snovi, ostra rezila jih poškodujejo. Njihovo mokro, nezaščiteno telo je nežno in ga hitro izsušijo močni sončni žarki, občutljiv pa je tudi na svetlobo.

Zato pravilno obdelujte zemljo, skrbite za njo, da bo polna mikroorganizmov, deževnikov in navsezadnje humusa, ki je bistvo rodovitnih tal.

*****************