Demenca – pomagajte si sami

Ko začutimo občutek preobremenjenosti, kadar se dogaja preveč stvari hkrati, pomislimo na psihični stres. Obstaja pa še ena oblika stresa, ki vpliva na možgane. Oksidativni stres se zgodi, ko presežek prostih radikalov in toksinov naredi opustošenje in povzroči kronično vnetje v telesu. Vedno več je dokazov, ki oksidativni stres povezujejo z demenco, Alzheimerjevo boleznijo in splošnim upadom kognitivnih sposobnosti.


Demenca

Ena izmed spojin, za katere se že zdi, da obljubljajo pomoč, je resveratrol, ki je močan antioksidant in ga najdemo v visokih koncentracijah v rdečem vinu. Nekatere študije so pokazale, da imajo ljudje, ki pijejo zmerne količine rdečega vina, manjše tveganje za Alzheimerjevo bolezen.

Honokiol, aktivna spojina, ki jo pridobivajo iz lubja magnolije, je še en antioksidant, ki varuje možgane skozi več mehanizmov. Lubje magnolije so že stoletja uporabljali v tradicionalni kitajski medicini kot blago pomirjevalo. Raziskave kažejo, da ta učinek pomirjanja vpliva tudi na GABA receptorje v možganih. Kot antioksidant je 1000-krat močnejši od vitamina E, hkrati pa je tudi močna protivnetna spojina. Ena od edinstvenih lastnosti honokiola je, da lahko prehaja skozi krvno-možgansko pregrado, pri čemer se je pokazalo, da varuje pred možganskimi vnetji in oblogami.

Kurkumin, zdravilno učinkovino v kurkumi, prav tako uporabljajo v tradicionalnih azijskih praksah že stoletja. Sodobne raziskave potrjujejo njene prednosti. V drugi študiji Inštituta Salk je zdravilo, ustvarjeno iz kurkumina, zaustavilo in zaobrnilo Alzheimerjevo bolezen pri miših. Še več raziskav bo potrebnih, da bi potrdili te ugotovitve, vendar je to dobra potrditev koristi kurkumina za zdravje možganov. Druge študije so pokazale, da kurkumin in kurkuma koristita spominu in delovanju možganov, morda zaradi njune močne protivnetne in antioksidantne lastnosti.


V mnogih primerih je meditacija dobra za možgane, saj pomaga nadzorovati stres in ohranjati pozitivno razpoloženje. Zdi se tudi, da izboljša spomin. Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki meditirajo, povečan pretok krvi v možganih in boljše rezultate na kognitivnih testih. Ena študija je celo pokazala, da lahko meditacija dejansko spremeni strukturo možganov! Znanstveniki na univerzi UCLA so dokazali, da meditacija povečuje gubanje v možganski skorji, ki pa izboljšuje način, kako možgani obdelujejo podatke. To pozitivno vpliva na našo sposobnost, da prikličemo spomine, oblikujemo odločitve in se osredotočamo.

Družbena angažiranost prav tako izboljšuje delovanje možganov. Ljudje, ki delujejo kot prostovoljci, se udeležujejo predavanj, skupinskih del ali imajo druge oblike sodelovanja, so boljši tudi pri kognitivnih testih. To ni presenetljivo, saj družbena angažiranost dokazano podaljša življenjsko dobo, izboljša zdravje in zmanjša depresijo. Prav tako druženje zmanjša demenco. Seveda je s staranjem otežen tudi ta del življenja, saj lahko izgubimo stike z vrstniki, smo manj mobilni in se težje družimo. Te ovire so velike, a niso nepremostljive. Ena izmed najboljših stvari, ki jih lahko naredimo za svoje možgane, je ohranjanje povezav z družino, prijatelji in skupnostjo.