Demenca – prepoznajmo jo čim prej

Demenca je napredujoča bolezen. Pri bolniku postopoma upadajo sposobnosti za pomnjenje, dojemanje, sporazumevanje in logično mišljenje. Demenca pri različnih ljudeh različno hitro napreduje. Vsak posameznik je edinstven in demenco tudi po svoje doživlja.


Način doživljanja demence je lahko odvisen od številnih dejavnikov, tudi od telesnega izgleda in duševne prožnosti bolnika ter od podpore, ki mu je na voljo. Morda je demenco laže razumeti, če si jo predstavljamo kot zaporedje posameznih faz, vendar je treba pri tem vedeti, da je to le groba slika napredovanja bolezni in da pri vseh ljudeh ne pride do vseh simptomov.

Nekateri­­­­­ simptomi se lahko razvijejo v katerikoli fazi, na primer način vedenja, ki ga opisujemo pri pozni fazi bolezni, se lahko pojavi že v srednji fazi. Poleg tega je dobro, da se tudi skrbniki bolnikov zavedajo, da v vseh fazah lahko pride do kratkih obdobij lucidnosti, to je obdobij povsem jasnega mišljenja.

Demenca
Zaradi premajhnega števila specialistov in drugih strokovnjakov za kognitivne motnje je logistika obravnave bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo pogosto prepočasna in slabo utečena.

Nacionalna strategija

Zelo je pomembno, da demenco zgodaj prepoznamo in ustrezno zdravimo, pravi doc. dr. Gorazd B. Stokin, dr. med., nevrolog z Nevrološke in Psihiatrične bolnišnice v Ljubljani.


  • »Vsaka država bi morala imeti nacionalno strategijo pri demenci: podpiranje zgodnje diagnostike in ukrepanje, povečevanje zavedanja o bolezni, usposabljanje zdravstvenega in socialnega skrbstva ter krepitev zdravstvenega sistema.
  • Zdravniki na primarni in sekundarni ravni bi morali biti vsaj osnovno usposobljeni za zgodnje zaznavanje demence, za izvajanje in dajanje grobe diagnoze in njeno začetno zdravljenje.
  • Prav tako bi bilo treba ustanoviti mrežo specializiranih diagnostičnih centrov, kjer bi potrdili diagnozo zgodnje demence in pripravili načrt za oskrbo bolnika.«

Demenca pri nas v primerjavi s svetom

V Sloveniji sta osnovna diagnostična obravnava ter zdravljenje Alzheimerjeve bolezni primerljiva z drugimi evropskimi državami, vendar s to izjemo, da je zaradi premajhnega števila specialistov in drugih strokovnjakov za kognitivne motnje logistika obravnave bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo pogosto prepočasna in slabo utečena, pravi dr. Stokin. »Sekundarna obravnava Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji sloni predvsem na psihiatriji. Najbolj dejavna in izkušena je Enota za gerontopsihiatrijo Psihiatrične klinike Polje, nevrologija je do sedaj sodelovala predvsem pri začetni diagnostični obravnavi, leta 2008 je bil ustanovljen Center za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, medtem ko geriatrije navkljub naraščajočemu številu starostnikov v Sloveniji ni več.«

Ni terciarnega centra

Ustanove, ki bi se pri nas pohvalila z naslovom terciarnega centra za obravnavo Alzheimerjeve in sorodnih bolezni, primerljive s tujimi, ni, čeprav bi bila za državo nujno potrebna, je kritičen dr. Stokin. »Tak center bi med drugim potreboval genetsko diagnostiko, izvajal bi zahtevnejše biokemične preiskave, predvsem likvorja, imel dostop do novejših slikovnih metod, nevropatološko validiral klinično postavljene diagnoze, nujna bi bila dobra podatkovna baza, banka slovenskih možganov itd. Pri nas bi potrebovali med šest do osem sekundarnih centrov za kognitivne motnje, od tega vsaj enega s terciarnimi dejavnostmi, če bi želeli zadovoljiti potrebe Slovenije in biti primerljivi z razvitimi državami sveta.«

Kaj povzroča demenco

Demenca se razvije pri številnih boleznih, ki v možganih povzročajo spremembe, zaradi katerih nazadnje pride do uničenja živčnih celic (nevronov). Med temi boleznimi so:

  • Alzhaimerjeva bolezen, ki je najpogostejši vzrok demence, saj je vzrok kar pri 50 odstotkih od 60 odstotkov vseh primerov demence. Povzroča propad možganskih celic in živcev, ki so odgovorni za shranjevanje spomina.
  • vaskularna ali žilna demenca se pojavi, če oskrba s kisikom do možganskih celic umanjka. Najpogosteje se pojavi po možganski kapi ali pa postopoma po številnih majhnih klinično nemih kapeh.
  • demenca z Lewyjevimi telesci (laično »preganjavica«) je dobila ime po majhnih okroglih telescih, ki se razvijejo znotraj živčnih celic, zaradi katerih pride do bolezenskih sprememb možganskega tkiva, ki prizadenejo spomin, zbranost in sposobnost govora.
  • pri frontotemporalni demenci, kamor sodi tudi Pickova bolezen, je okvara možganov običajno v čelnem (frontalnem) delu možganov. Na začetku sta običajno bolj prizadeta bolnikova osebnost in vedenje kot pa njegov spomin.

Število bolnikov narašča

V Sloveniji za zdaj nimamo primernega registra bolnikov z demenco niti ni bila doslej opravljena nobena epidemiološka študija, s katero bi prišli do zanesljivih podatkov o številu bolnikov. Kljub temu si lahko pomagamo s podatki tujih raziskav, zlasti iz primerljivo razvitega območja Evrope, ob predpostavki, da v Sloveniji ni bistvene razlike v prevalenci demence.


Trenutno je pri nas najmanj 30 tisoč bolnikov z demenco. Glede na predvidene trende gibanja prebivalstva se bo njihovo število že v 10 letih povečalo za 40 odstotkov. Na svetu je 36 milijonov ljudi z demenco, od tega jih skoraj 28 milijonov verjetno ni bilo ustrezno diagnosticiranih.