Človeški možgani se še razvijajo

Skupina raziskovalcev iz Chicaga trdi, da je našla dokaz, da se človeški možgani še razvijajo. Pri primerjanju sodobnega človeka s predniki, ki so živeli pred 37.000 leti, so prišli na sled dvema genoma, ki naj bi vplivala na velikost možganov.


Možgani

Starejša različica gena, imenovana mikrocefalinska, naj bi se pojavila pred približno 50.000 leti, in to hkrati z razvojem umetnosti, glasbe in izdelovanja zapletenih orodij. Danes ga v sebi nosi okrog 70 odstotkov ljudi. Mlajši gen, različica imenovana ASPM, naj bi se pojavil precej pozneje, pred približno 5.800 leti, to je v času gradnje prvih mest, razvoja kmetijstva in pisave. Ta gen naj bi bil po mnenju raziskovalcev prisoten v 30 odstotkih ljudi, kar je z evolucijskega stališča zelo kratka doba. Oba gena sta se torej pojavila na določeni stopnji kulturnega razvoja človeštva. Znanstveniki predvidevajo, da sta vplivala predvsem na razvoj velikosti možganov, ne pa tudi nujno na večjo inteligenco. Prepričani so, da razvoj človeških možganov še ni zaključen. Če bo človeška rasa preživela še milijon let, bodo imeli takrat možgani precej drugačno podobo, kot jo imajo danes.