Cink – pomembni mikroelement za naše zdravje

Cink je mikroelement, ki ga potrebujejo vse celice. V telesu ga imamo okoli dva grama. Okoli 70 odstotkov ga je v kosteh, koži, laseh, mišicah, ledvicah, jetrih, trebušni slinavki, očeh in v prostati. Njegovo presnavljanje v tkivih je počasno. Ker telo ne vsebuje velikih zalog cinka, ki bi jih lahko uporabilo ob premajhni preskrbi, je potreben stalen zadosten vnos s hrano. Raziskave pa kažejo, da ga polovica ljudi užije premalo.


Cink v presnovi izpolnjuje številne posebne naloge.

  • Je sestavina ali aktivator številnih encimov v presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob in nukleinskih kislin, hormonov in receptorjev (celična prijemališča), pri skladiščenju inzulina in v imunskem sistemu.
  • Cink lahko pomaga pri izboljšanju plodnosti tako moških kot žensk. Koristi tudi delovanju prostate.
  • Ker poveča koncentracijo inzulina, pomaga ljudem s premalo dejavno ščitnico in tudi sladkornim bolnikom.

Hrana bogata s cinkom

Ker je cink vpleten v delovanje toliko različnih telesnih sistemov, ima še druge naloge.

  • Danes je dokazano, da cink pospeši celjenje ran in kožnih vnetij, zato je primerna sestavina raznih krem in past za mozoljavost, opekline, ekcem, luskavico in rozaceo. Dobro deluje tudi na lase in lasišče.
  • Pokazalo se je, da cink upočasni izgubo vida pri starostni obrabi (degeneraciji) rumene pege, pogostem vzroku za slepoto pri starejših od 50 let.
  • V nedavni raziskavi na Japonskem se je zvenenje v ušesih izboljšalo po uporabi cinkovega dopolnila.
  • Cink lahko pomaga tudi pri osteoporozi, hemoroidih, vnetju črevesja in razjedah.

Raznolike posledice pomanjkanja

Ugotovili so, da znaša izguba cinka z izločki in skozi kožo pri moškem vsaj okoli 2,2 miligrama, pri ženski pa najmanj 1,6 miligrama na dan. Pri povprečnem izkoristku (absorbcijska stopnja), ki znaša 30 odstotkov, je za nadomestitev teh izgub treba na dan zaužiti povprečno od 5,5 miligrama do 7,5 miligrama cinka. V drugi polovici nosečnosti so  povprečne potrebe večje za 0,8 miligrama na dan in v času dojenja za en cel miligram na dan.


Pri hudem pomanjkanju nastopijo zmanjšana zmožnost okušanja, pomanjkanje teka, vnetje kože (dermatitis), izpadanje las, driska in nevropsihične motnje.
Poleg omenjenega se pojavljajo zaostajanje v rasti, motnje pri moškem spolnem razvoju in pri reprodukcijskih nalogah, upočasnjeno celjenje ran in povečana občutljivost za okužbe kot izraz slabega imunskega sistema.
Pomanjkanje cinka se pogosteje pojavlja pri okvarjenem  ali nepopolnem vsrkanju hranil v črevesju (malabsorbcijski sindrom), parenteralnem hranjenju, pri obsežnih opeklinah …
Na izrabo cinka pa vplivajo tudi  stresni dogodki, kirurški posegi, velike operacije, zajedavska obolenja in okužbe.

Po drugi strani je prag strupenosti za cink zelo visok in ga s hrano težko zaužijemo preveč.  Vendar se vsebnost cinka s kuhanjem ali skladiščenjem živil, ki vsebujejo kislino, ali vode v s cinkom prevlečenih (galvanotehnično) posodah lahko močno poveča. Po uživanju takih živil lahko pride tudi do zastrupitve. Akutna zastrupitev z na primer dvema gramoma cinka  povzroči želodčno-črevesne motnje in vročino. Dolgotrajen vnos več kot 100 miligramov na dan pa hipokromno anemijo in nevtropenijo, verjetno zaradi součinkovanja z bakrom. Celo kratkotrajen vnos približno 50 miligramov na dan pripelje do součinkovanj s presnovo železa in bakra. Zato odsvetujemo vnos, večji od 20 miligramov na dan.

Beljakovinska hrana

Ko iščete živila, bogata s cinkom, se osredotočite na beljakovinska živila. Dobri viri cinka so govedina, svinjina, perutnina (posebno v temnejšem mesu), drobovina (juha), ledvice, jajca, mleko, siri, morska hrana (posebno ostrige).

Živila z visoko vsebnostjo cinka so tudi stročnice (fižol), oreščki ali pšenični kalčki. Vendar se cink iz živil rastlinskega izvora težje vsrka kot iz živil živalskega izvora. Nekatera živila z visoko vsebnostjo cinka, kot na primer polnozrnata pšenica, lahko s tehničnimi posegi pri predelavi in pripravi hrane utrpijo velike izgube (moka glede na stopnjo mletja).


Brazilski oreščki in mandlji so odličen vir cinka, v 100 gramih brazilskih oreškov je tri do štiri miligrame cinka, kar je okoli polovica dnevne potrebe.

Ko cinka primanjkuje …

Raziskave v Veliki Britaniji so odkrile, da 43 odstotkov moških in 45 odstotkov žensk, starih med 19. in 50. letom, z vsakodnevno hrano ne dobi dovolj cinka. Pri otrocih, starih štiri leta ali več, je bil odstotek osupljiv, kar 89 odstotkov. Med starejšimi osebami jih je imelo premalo cinka 62 odstotkov.

Z dodajanjem le malo cinkovih dopolnil k prehrani ali z uživanjem živil, ki so bogata s cinkom lahko zelo zmanjšamo primere driske, pljučnice ali malarije v deželah v razvoju. Cink lahko s tem, da okrepi imunski sistem, prepreči do 38 odstotkov napadov driske, za 45 odstotkov zmanjša število akutnih respiratornih okužb in za 35 odstotkov malarije.

Spletne zanimivosti:

loading...