Botulin ali botoks: Strup in zdravilo

Pred 50 leti je imel botulin (botoks) slab sloves, saj so ga ljudje poznali le kot strup, ki je nastal v okuženi in slabo konzervirani hrani, zaradi katere so se zastrupili, če so jo pojedli. Danes je znan tudi kot zdravilo, ki ga – z injiciranjem – dajejo v medicini in estetiki. Njegovi stranski učinki so praviloma zanemarljivi, žal pa je ugodni učinek razmeroma kratkotrajen, zaradi česar je zdravljenje treba ponavljati.


Na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana zdravniki uporabljajo botulin za zdravljenje različnih, predvsem nevroloških bolezni. Trenutno se v njihovi »botulinski ambulanti« zdravi okrog 200 bolnikov, ki imajo težave s čezmernim bolezenskim krčenjem mišic in čezmernim potenjem ali slinjenjem.

Prof. dr. Janez Zidar, dr. med., pojasnjuje, da botulin deluje tako, da oslabi mišično moč. Odvisno od vbrizgane količine zdravila botulin delno ali povsem prekine prenos živčnih impulzov, ki so v bistvu ukazi za krčenje mišic oziroma delovanje žlez. Krčenje mišic in tvorba znoja in sline so v času delovanja zdravila zmanjšani.

Botulin

Krči in potenje

Med pogostejšimi stanji, pri katerih je delovanje omenjenih tarčnih organov premočno, sta torikolis ali, po naše, zviti vrat (glava je potegnjena ali nagnjena vstran ter nazaj ali naprej) in blefarospazem, spazem očesnih zapiralk (pogosto nehoteno mežikanje ali dolgotrajnejše mižanje, tudi samo nezmožnost odprtja oči ob neaktivnih mišicah zapiralkah). Zdravilo je uporabno tudi za zdravljenje tako imenovanih opravilnih distonij (bolezensko spremenjene drže telesa ali dela telesa zaradi zvečane aktivnosti mišic). Gre za bolezni, pri katerih krč kakšno skupino mišic zajame izključno samo med enim opravilom, ne pa med drugimi: roko, na primer, samo med pisanjem, igranjem klavirja, kitare ali tenisa, mišice obraza pa, na primer, med trobentanjem. Pogosto gre za gib, ki je izjemno dobro naučen, ker ga oseba velikokrat ponavlja. Redko se botulin uporablja tudi za zdravljenje krčev mišic, ki zapirajo votline, na primer črevo, sečnico, nožnico, oziroma ločujejo požiralnik od želodca. Sem bi lahko prišteli tudi glasilke. Krč mišic grla lahko glasilki razmakne, kar napravi glas tih in slabo razumljiv, ali pa ju približa, s čimer postane glas stisnjen in hripav.


Pomembno področje zdravljenja z botulinom je tudi spastičnost. Beseda se nanaša na zvečan upor mišic ob njihovem raztegovanju. Težava je zelo pogosta. Imajo jo bolniki z raznimi boleznimi osrednjega živčevja, na primer ljudje z multiplo sklerozo ali po preboleli možganski kapi. Zdravljenje z botulinom je tudi v teh primerih žariščno, ne pa sistemsko. Sistemsko zdravljenje bi zahtevalo injiciranje velikih odmerkov botulina, kar bi povzročilo hude stranske učinke.

Če čezmerno potenje zajame pazduhe ali dlani, lahko povzroči hude neprijetnosti v vsakdanjem življenju. Eden od načinov zdravljenja, ki čezmerno znojenje zmanjša, je injiciranje botulina v številna mesta kože teh predelov. Tega zdravljenja ne krije zdravstveno zavarovanje, zato je le samoplačniško. Cena je odvisna od porabljene količine zdravila oziroma od ploščine kože, ki jo je treba z njim prepojiti; znaša 300–600 evrov. Vzrok čezmernega slinjenja navadno ni zvečanje tvorbe sline (navadno približno en liter in pol dnevno), ampak oteženega požiranja, zaradi katerega potem slina nenadzorovano izteka iz ust. Takšna težava je socialno lahko skrajno moteča. Botoks

Kako deluje botoks

Botulin »zastrupi« samo tiste živčne končiče, katerih delovanje omogoča živčni prenašalec acetilholin, ne pa drugi živčni prenašalci. Zdravilo prodre v živčni končič in tam prepreči izlitje acetilholina v živčno-mišični stik, zaradi česar se tarčni organ ne aktivira. Taki so živčni končiči, ki oživčujejo mišice in nekatere žleze. Z večanjem oziroma manjšanjem odmerka injiciranega zdravila se lahko razmeroma dobro nadzorujejo učinki zdravljenja. »Zastrupljeni« živčni končiči pa vedno poženejo brste, ki razživčena mišična vlakna ponovno oživčijo. S tem je tudi konec učinka zdravljenja. Zdravljenje z botulinom je »simptomatsko«, kar pomeni, da le lajša bolezenske težave, ne odpravlja pa njihovega vzroka.

Botulin je snov, ki je najbolj potentna. Na svetu ni snovi, ki bi v človeku delovala v tako majhnih odmerkih kot botulin. To je sicer strup, ki ga izdeluje bakterija Clostridium botulinum. Povzroči zastrupitev, ki so jo zaradi slabih higienskih razmer poznali v 17. in 18. stoletju, danes pa je skrajno redka. Pri človeku, ki zaužije zastrupljeno hrano, se pojavijo bolezenski znaki, kot so razširjene zenice, meglen vid, suha usta, slabost, bruhanje. Mišice postanejo šibke; smrtno nevarno je, če oslabi tudi glavna dihalna mišica, trebušna prepona. Če bi za zdravljenje uporabili prevelike količine botulina, bi se pojavili prav takšni stranski učinki, kot se pojavijo pri zastrupitvi z njim. Prvi poskusi rabe botulina v zdravstvene namene so bili narejeni konec 70. let prejšnjega stoletja. Najprej so z njim zdravili škiljenje, tako da so ga vbrizgali v zunanje očesne mišice. Zdravilni učinek botulina je odvisen od injiciranega odmerka. Čas od vbrizganja botulina do zdravilnega delovanja je daljši kot pri drugih zdravilih. Stanje se namreč izboljša šele v nekaj dneh ali tednih. Še bolj kot je postopen začetek učinkovanja zdravila, je postopno njegovo usihanje. Učinek zdravljenja je dober kake tri mesece, lahko kakšen mesec manj ali več. Potem je treba zdravilo znova injicirati.


Botulin in stranski učinki

Pred vbrizganjem zdravila, kar ne zahteva veliko časa, vsakega pacienta seznanijo s posegom in načinom delovanja botulina pa tudi z njegovimi stranskimi učinki. Ti so praviloma redki in blagi, vedno pa izginejo sami od sebe. Nastanejo kot posledica šibkosti mišic, v katere je bil botulin injiciran, in njih bližnjih mišic. Izginejo pa vedno prej kot zdravilni učinki. Kako se bodo neželeni učinki izrazili, je odvisno od tega, v katero mesto je bilo zdravilo vbrizgano. Injekcija v bližini oči lahko povzroči začasno povešenost vek, redkeje se pojavi dvojni vid. Če z botulinom zdravijo obrazne mišice, se bolniku lahko povesi ustni kot. Po vbrizganju v vratno mišico lahko nastanejo začasne motnje požiranja. Injekcija v kožo dlani, kadar zdravijo čezmerno potenje, pa lahko oslabi mišično moč dlani. Ker ni znano, ali botulin škoduje plodu, zdravljenje z njim med nosečnostjo odsvetujejo.

Botulin v estetski medicini

Botulin pod imenom botoks uporabljajo že več desetletij tudi v estetiki. Z njim odpravljajo gubice, ki nastanejo zaradi večletnega in prekomernega krčenja obraznih mišic. Ker so videz ter mladosten in brezhiben obraz visoko opevani ideali v sodobni družbi, je povpraševanje ljudi po storitvah, ki začasno zagotavljajo takšne kvalitete, veliko. Ne samo med ženskami, ampak tudi med moškimi. Razmerje med strankami ženskega in moškega spola je 60 : 40. Odstranjevanje gubic z botoksom je samoplačniška storitev. Cena injiciranja botoksa v enem predelu stane od 150 do 200 evrov. Ali je to veliko ali malo, bo ocenil vsak sam. Dober videz in s tem boljša samopodoba imata za marsikoga lahko velik vpliv na dobro počutje. Veliko ljudi se odloči za botoks terapijo v drugih državah, predvsem na Balkanu, kjer so cene nižje. Branko Pirš, dr. med., specialist dermatovenerolog in flebolog, ki vodi medicinski center Dermacenter v Ljubljani, pojasnjuje, zakaj so tovrstne storitve tam cenejše kot pri nas. V Sloveniji strokovnjaki uporabljajo kakovostne aparature in preparate, kakršni so v uporabi v vsej osrednji Evropi, medtem ko balkanske države uporabljajo kitajske in indijske preparate, ki so sicer dvakrat cenejši, vendar zaradi tega lahko tudi manj kakovostni.

Estetski poseg odstranjevanja gubic z botoksom je manjši poseg, ki ga zunanji opazovalec zelo težko zazna. Po terapiji ne boste videti mlajši, ampak lahko rečemo, da boste izgledali boljše, pojasnjuje dr. Pirš. Zato v svoji okolici tudi ne morete opaziti, koliko ljudi si dejansko privošči ta lepotni poseg. Podatki pa kažejo, da je uporaba botoksa najpogosteje izvajana estetska terapija na svetu, saj nima stranskih učinkov. V tujini sicer izvajajo posege z botoksom, ki obraz dejansko pomladijo za nekaj let oziroma celo desetletje. Kaj pa pri nas? Dr. Pirš pravi, da je v Sloveniji doktrina drugačna, saj z botoks terapijo ne želijo spremeniti obraza, ampak ga želijo ohraniti v dobri kondiciji in navidezno zaustaviti staranje in nastanek globokih gub. V Sloveniji ne opravljajo posegov, kakršne lahko vidite v različnih posnetkih, ki so objavljeni na Youtubu, ko zaradi prevelike količine vbrizganega botoksa ljudje ne morejo uporabljati obraznih mišic. Takšni posnetki in fotografije so lahko le posledica domače uporabe botoksa, ko ljudje sami kupijo botoks na trgu in si ga v domači kopalnici vbrizgajo v določene predele obraza. Brez strokovnega znanja in brez izkušenj. Zato se posledicam res ne moremo čuditi.

Imate pomisleke zaradi botoksa?

Kljub temu, da je botoks zdravilo, ima veliko ljudi pomisleke glede njegove uporabe, ker gre za strup. Vendar dr. Pirš pravi, da ga zdravniki v estetski medicini ne pojmujejo kot strup, ampak kot zdravilo. Če bi uporabili vso zalogo botoksa, ki je v enem dnevu na voljo v Sloveniji, in ga vbrizgali v človeka, se mu ne bi zgodilo nič, pojasnjuje sogovornik, ki tudi sam uporablja botoks za glajenje gub na obrazu. S tem želi ponazoriti, kako majhne količine botoksa se uporabljajo v estetski medicini. Dober učinek botoksa dosežejo tako, da ga vbrizgajo v natančno določeno mišico, katere delovanje želijo oslabiti. Ker so to majhne mišice obraza, ki povzročajo gubice, je količina botoksa, ki se vbrizga, zelo majhna. Za injiciranje na enem mestu uporabijo le 0,1 mililitra botoksa. Odmerke botoksa prilagajajo velikosti mišice in želenemu učinku. Na ta način dosežejo samo delno oslabitev mišice. Botoks deluje tako, da začasno onemogoči signal, ki povzroči, da se mišice krčijo. Če bi botoks vbrizgali v možgane, bi deloval kot strup. Tudi antibiotik lahko deluje kot strup, če zaužijemo celo škatlico tablet naenkrat. Pomembna je torej pravilna razporeditev, prava količina na pravem mestu. Koliko botoksa bo zdravnik vbrizgal v določeno mišico, ni natančno napisano, ampak je to njegova ocena na podlagi anatomije obraza, števila opravljenih terapij in izkušenj, ki jih ima. Videz obraza po botoks terapiji je torej odvisen tudi od zdravnikove pravilne ocene. Stranke, ki prvič pridejo na terapijo, pogosto zanima, kakšna bo njihova mimika po uporabi botoksa. Dr. Pirš odgovarja, da obrazne mimike ne bodo izgubili, če poseg opravi strokovnjak z izkušnjami, ki stranko tudi seznani in opozori, kakšne so posledice prevelikih sprememb na obrazu po uporabi botoksa.


Pravi čas za botoks

Če vprašate Američane, bi najraje začeli uporabljati botoks takoj po rojstvu, malo za šalo malo zares pravi dr. Pirš. Nezaslišano je, da je najmlajša registrirana uporabnica botoksa osemletna deklica, ki ji je mama vbrizgavala botoks. V Sloveniji velja, da pred 20. letom starosti stranke botoksa ne uporabijo v estetske namene. Lahko se začne uporabljati okrog 30. leta, čeprav je najbolj smiselno šele okrog 40. leta. Najbolj pomembno pa je, da se ob tem vprašamo, ali nas gube motijo. Ljudi, ki jih gube na obrazu ne motijo, se za uporabo botoksa ne bodo odločili. Komur pa se zaradi gub na obrazu znižuje samopodoba in si želi na ta način okrepiti samozavest, pa je bolje, da se za uporabo botoksa odloči tik pred 40. letom starosti, ko gube na obrazu še niso pregloboke. Učinek uporabe botoksa je namreč večji pri manj globokih in še netrajnih gubah. Delovanje botoksa je prehodno, saj učinek botoksa postopoma preneha sam od sebe. Najkrajši čas delovanja je od tri do štiri mesece, na splošno pa od pol leta do osem mesecev, pojasnjuje dr. Pirš. Čas delovanja botoksa je odvisen od posameznika, vendar uporabniki običajno prihajajo na terapijo enkrat na leto. To je smiselno tudi zato, ker se človekov obraz spreminja. Včasih so opravljali trajne posege s polnili, vendar so to prakso opustili, saj se je na primer lahko zgodilo, da je stranka po enem letu spremenila telesno težo,  polnilo pa se spremembi ni prilagodilo oziroma ga ni bilo mogoče odstraniti, zato je obraz lahko izgledal nenavadno ali manj privlačno.

VEČ VSEBIN: