Bezeg – grm s posebno močjo

Bezeg je že od nekdaj pomemben za človeka. Ljudje ga cenijo, saj mu številne koristi prinašajo nejegovi cvetovi, listi in plodovi, pa tudi sicer naj bi bezgov grm izžareval neko posebno energijo, ki pozitivno vpliva na čisto vsa bitja v njegovi okolici.


Bezeg že od nekdaj raste v bližini človekovega bivališča. Ljudje so se v predkrščanski dobi za različna zborovanja zbirali pod hrastov, pa tudi pod bezgovim grmom ali ob njem. V keltski mitologiji je bezeg na primer predstavljal “drevo tretje lune”. Stari Grki so iz bezgovega lesa izdelovali harfe, ki so s svojim sladkim zvokom očarale vse muze. Tudi če je kdo od starih Germanov hotel videti kraljico vil, se je moral v kresni noči usesti pod bezgov grm in igrati na flavto, izrezljano iz bezgovega lesa.

Če ste kdaj želeli izkoreniniti bezgov grm, potem veste, daje ta sila trdovraten. Raste na primer tudi na kamnitih tleh, če je le dovolj dušika v zemlji.

V rod bezgov prištevamo približno 40 različnih vrst. V naših krajih raste črni bezeg, njegov obseg pa se razprostira od severnih obal Sredozemskega morja, do Škotske, južnega dela Skandinavije in zahodne Sibirije. Na Portugalskem zgoščen bezgov sok že stoletja uporabljajo za poudarjanje barve rdečega vina. Temnejše kot vino, več čreslovin vsebuje. O pozitivnih lastnostih bezga je sicer pisal že starogrški zdravnik Hipokrat.


Bezeg

Bezeg ima v prvih desetletjih rasti obliko grma, pozneje pa lahko zraste v drevo, ki v višino meri vse do sedem metrov. Poprečna starost bezga je do 100 let, vendar pa lahko srečamo tudi drevesa, ki so stara čez 200 let.

Bezgova skorja je zgrbančena in razbrazdana, listi pa sestavljeni iz petih lističev. Listi so tanki in brez sijaja. Bezeg je znan po svojih razvejanih rumenkasto obarvanih in nadvse dišečih socvetjih, ki jih lahko uporabimo za zdravilne ali kulinarične namene. Bezgove cvetove nabiramo na višku cvetenja, in sicer pozno dopoldne sončnega dne. Pri obiranju lahko upoštevamo tudi lunino fazo – če je možno, tako bezgovo cvetje obiramo drugi teden pred polno luno, predvsem pa na dan polne lune. Ob mlaju ne nabiramo nobenega cvetja, torej tudi bezgovega ne. Čas, primeren za obiranje cvetov se ne ujema vedno z luno, zato takrat damo prednost zrelosti cvetov in vremenu. Najbolj priporočljivo je, da cvetove odrežemo s škarjami, pomembno pa je tudi, da pri nabiranju ohranimo zmernost in z grma ne poberemo vseh cvetov. Ne nazadnje je cvetje namenjeno razmnoževanju in ohranjanju rasti.

Bezeg ima tudi zdravilne lastnosti

Ljudje so že zgodaj spoznali, da ima bezeg številne zdravilne lastnosti. Zdravilni so čisto vsi njegovi deli, od lubja, korenin, listov pa do aromatično dišečih belih cvetov. Hipokrat je bezeg na primer priporočal kot odlično odvajalno sredstvo, predpisoval pa ga je tudi ob različnih ginekoloških težavah. Tudi Dioskurid, še en antični grški zdravnik, je bezeg predpisoval ob različnih tegobah, na primer obkladek pri čirih, vnetjih in kačjih ugrizih, čaj iz cvetov je pomagal pri povišani telesni temperaturi, vino z dodatkom prevretka iz bezgovih korenin pa je pomagalo pri vodenici.

Bezgovo cvetje zares odlično spodbuja delovanje ledvic, zaradi česar je bezgov čaj odličen za razstrupljanje in odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa. Bezgov čaj prav tako pomaga pri povišani telesni temperaturi, prehladu, gripi in hripavosti. Ta čaj naj bi bil tudi v pomoč pri strahu in depresiji.


Prevretek iz bezgovih cvetov lahko uporabljamo tudi zunanje, saj se odlično obnese pri sončnih opeklinah, izpuščajih in ranah. Pozitivno vpliva na celjenje rane in na okoliško tkivo ter tako preprečuje nastanek brazgotin.

Iz bezgovih jagod lahko pripravimo odlično marmelado ali skuhamo sok. Marmelada na primer pospešuje prebavo in preprečuje napenjanje.

Več o bezgu si preberite tukaj >>

Spletne zanimivosti:

loading...