Delež smrti zaradi srčne in možganske kapi se je v Evropi od leta 2000 zmanjšal, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Gre za bolezni, povezani s starostjo.
Leta 2013 je zaradi teh dveh bolezni umrlo 1,1 milijona državljanov EU, kar pomeni 21,6 odstotka vseh smrti v EU. Kljub temu pa se je delež teh smrti med letoma 2000 in 2013 zmanjšal – tudi v Sloveniji. Zaradi srčne kapi je leta 2000 umrlo 16,6 odstotka ljudi v EU, leta 2013 pa 11,5 odstotka. Možganska kap je bila v letu 2000 vzrok 12,9 odstotka vseh smrti, v letu 2013 pa 8,7 odstotka.
Velike razlike med državami EU
Med državami EU po deležu smrti zaradi srčne in možganske kapi obstajajo pomembne razlike.
Največ ljudi zaradi možganske kapi umre v Bolgariji, Romuniji in Latviji, najmanj pa v Franciji, na Danskem, v Belgiji, Nemčiji, na Irskem, v Luksemburgu, Avstriji ter na Nizozemskem.
Največ smrti zaradi srčne kapi beležijo v Litvi, na Slovaškem, Češkem in Madžarskem. Tudi v tem primeru najmanj smrti beležijo v Franciji, sledijo pa ji Portugalska, Nizozemska, Belgija, Danska, Španija in Luksemburg.
Kako je v Sloveniji?
Kot kažejo podatki Eurostata, je v Sloveniji zaradi srčne kapi leta 2013 umrlo 10,4 odstotka ljudi, s čimer ostajamo v mejah evropskega povprečja. Pri možganski kapi, zaradi katere je umrlo 9,9 odstotka ljudi, pa smo nad evropskim povprečjem.
Kljub temu pa primerjava z letom 2000 kaže na spodbudne rezultate. Pri obeh vzrokih smrti je v Sloveniji v trinajstih letih namreč opaziti trend zmanjševanja. Število smrti zaradi srčne in možganske kapi je v Sloveniji od leta 2000 namreč upadlo za 3 odstotke, zaradi možganske kapi pa za 1,1 odstotka.
VEČ VSEBIN:
