Ali kava čisti arterije?

Nekaj skodelic kave na dan bi lahko odpravilo pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja – zamašene arterije. Tako vsaj pravijo južnokorejski raziskovalci. A razprava o tem, ali je kava dobra za srce ali ne, že dalj časa deli mnenja strokovnjakov.


Trdnih dokazov o tem, da kava res koristi srcu, za zdaj ni. Raziskovalci iz Južne Koreje so sicer nedavno opravili študijo, v kateri je sodelovalo 25.000 delavk in delavcev. Njihovo zdravstveno stanje so redno spremljali na delovnem mestu. Ugotovili so, da so imeli tisti, ki so dnevno popili zmerno količino kave, kar ustreza trem do petim skodelicam, manj možnosti za razvoj zgodnjih znakov srčno-žilnih bolezni.

kava

Prvi pokazatelj srčno-žilnih bolezni je kalcij

Pri študiji so se osredotočili na slikovne preiskave bolezni koronarnih arterij, katerih naloga je oskrba srca s krvjo. Prav slikovne preiskave pokažejo, če se pri pacientu v stenah koronarnih arterij nalaga kalcij, kar je eden prvih pokazateljev srčno-žilnih bolezni. Pri koronarni srčni bolezni sicer gre za to, da se koronarne arterije zamašijo zaradi nalaganja maščobnih oblog v njihovih stenah.

V korejski študiji so s pomočjo slikovnih preiskav vidno nalaganje kalcija odkrili pri desetini ljudi. Preiskovalci so rezultate teh preiskav nato primerjali s količino dnevno popite kave, ki so jo navedli delavci. Upoštevali so tudi druge potencialne dejavnike tveganja, kot so kajenje, telesna dejavnost in bolezni v družini.


Kaj so ugotovili? Tisti delavci, ki so dnevno spili od tri do pet skodelic kave, so imeli v primerjavi s tistimi, ki so spili več ali nič skodelic kave, manj možnosti za to, da se jim v koronarnih arterijah nalaga kalcij. Raziskovalci sicer poudarjajo, da bodo potrebne še nadaljnje študije, s katerimi bi se lahko razjasnila povezava med kavo in boleznimi srca.

Kava deli raziskovalce

Ko gre za vprašanje učinka kave na srce, so znanstveniki razdeljeni. Nekatere študije kavo namreč povezujejo z nastankom dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, npr. povišane ravni krvnega tlaka ali holesterola, spet druge, tako kot omenjena južnokorejska študija, pa trdijo, da kava srce do določene mere celo ščiti. Trenutno ni zanesljivih dokazov ne za eno ne za drugo skrajnost, debata o učinkih kave na srce pa epiloga kot kaže še ne bo dobila tako kmalu.

Kaj pravi Evropa?

Evropska agencija za varnost hrane medtem svari, da lahko več kot 400 miligramov kofeina dnevno škodi zdravju. Ta količina ustreza približno štirim ekspresom – eden vsebuje od 70 do 100 miligramov kofeina. Pa ne samo kava – izpostavljajo tudi nevarnost prekomernega pitja ostalih napitkov iz kofeina, kot so mešanice kave, gaziranih kofeinskih pijač in energijskih napitkov. Prevelike količine kofeina se morajo izogibati predvsem nosečnice in mlajši od 18 let. Nosečnice ne bi smele zaužiti več kot 200 miligramov kofeina dnevno, otroci in mladostniki pa ne več kot 3 miligrame na kilogram telesne mase, še navajajo na agenciji.