Intuicija – pot do zaklada

Intervju z Natašo Zorc, učiteljico Praktikuma intuicije na Duhovni univerzi.

Vsi ljudje imamo sposobnost intuicije. Kako jo lahko prepoznamo in razvijemo?
Današnji čas od nas zahteva, da znamo vedno bolj okretno in spretno (pre)živeti. Torej, da se znajdemo v življenju. Hkrati pa v človeku obstaja tudi neizmerna duhovna veličina in globina, ki slej ko prej čaka vsakega človeka – da se je zave, da jo izkusi in da zaživi v skladu z njo. Praktikum intuicije je smer na Duhovni univerzi, ki odgovarja na potrebo ljudi po konkretni praksi in veščinah, kako ravnati z energijami v sebi in zunaj sebe.

To je potreba po praktičnem učenju, kako se povezati s svojo duhovno naravo in njenim posebnim potencialom – intuicijo. Kajti teorija in razumevanje je eno (zelo pomembno sicer), sama praksa in življenje pa je drugo. Posebna umetnost je, kako oboje povezati v ravnovesno lego – umetnost življenja. Konkretno to pomeni, da se znamo pravilno orientirati in odločati v življenju, da znamo vzpostavljati takšne odnose, ki so konstruktivni in ki nekam vodijo – v razcvet, v izpolnitev in da bi znali uresničevati svoje lastne notranje, duhovne možnosti in potenciale in tudi skozi to zaživeti drugače, bolj polno. Intuicija prinese v človekovo življenje smisel in nove vrednote. To pa je nekaj, kar te usmeri in se tako lahko preneha določeno životarjenje iz dneva v dan.

Kako bi zelo preprosto lahko razložili, kaj je intuicija?
Intuicija je naša lastna duhovna moč, potencial, ki ga vsak človek nosi v sebi in tudi po njem nezavedno hrepeni. Je duhovna energija ljubezni in modrosti. Je naša “boljša polovica”. Intuicija je izvor najvišje človekove etike, njegovih osmislenih vrednot. To je kvaliteta, zaradi katere lahko rečemo, da je človek – Človek.

Ni rezervirana za posameznike, ki so že v preteklosti svetu nekaj dali. Vsakdo jo ima in jo lahko razvije. Pomeni poseben čut za to, kaj je prav, kako ravnati pravilno v določenih situacijah, kako se pravilno odločati v življenju, pomeni tudi razviti čut za lepoto, harmonijo, skladnost, čut za ravnovesje, za zdravje. Pomeni aktivirati svojo lastno življenjsko modrost in ravnati v skladu z njo. Je izvir sočutja in volje po tem, da bi delali dobro, da bi pomagali drugim. Je izvor dostojanstva, samozaupanja in samospoštovanja. Z intuicijo smo v stiku preko glasu vesti.

Vest je neposredna govorica intuicije. Ima tudi svojo fenomenološko plat – nenavadne zunajčutne zaznave, ki v nas ustvarjajo določene prebliske, prepoznanja, rešitve in občutke, ki se kasneje potrdijo kot resnični. Npr. o nekom intenzivno razmišljamo, čez nekaj trenutkov nas pokliče ali pa se srečamo z njim. Ali pa dobimo nek nejasen občutek, da se z nekom – našim najbližjim morda – nekaj posebnega dogaja – ob točno določeni uri – in se nato potrdi, da se je res. To so lahko zelo konkretne zaznave. Ali pa nam “notranji glas” reče, naj se tokrat ne peljimo to tisti poti, po kateri običajno gremo in se lahko izkaže, da smo se s tem izognili nesreči, poškodbam (znani so primeri letalskih nesreč – ko so ljudje prisluhnili občutku, da naj ne gredo in so zato preživeli) ali pa, da so bili veliki zastoji in bi zamudili kakšen pomemben sestanek ali srečanje in podobno.
Lahko nam intuicija prinese tudi veliko globlja, življenjska prepoznanja, notranji uvid v situacijo, v kateri smo se znašli ali pa dojamemo ozadje  – duhovne zakonitosti, ki veljajo v svetu in življenju. Intuicija presega logiko razuma in presega čustvena nihanja. Njen vpliv nam prinaša sveže, originalne, ustvarjalne odločitve. Nas usmerja ven iz rutine in avtomatizmov. Intuicija nas naredi žive. In to je nekaj, kar je vredno gojiti v življenju. Nam da moč, da se soočamo s izzivi in dogodki, ki bi nas sicer “pokopali”.

Na kakšen način intuicija deluje in kako jo lahko sami aktiviramo?
Deluje takrat, ko jo invociramo v sebi, ko jo “pokličemo”. Morda takrat, ko o nečem intenzivno razmišljamo in iščemo najbolj pravilno rešitev, nekaj kar nas zaposluje – lahko problem, ki se tiče službenih dolžnosti, lahko je to življenjska situacija, ki iz nas kliče modro in ljubeče ravnanje. Lahko pa po njej zahrepenimo. Zahrepenimo po nečem, kar ne moremo ubesediti, zahrepenimo po lastni modrosti, ljubezni, pa lastni duši. To je neusahljiva žeja, ki se v nas prebudi.

Najmočnejši mehanizem priklica intuicije v življenje je invokacija. In tej običajno sledi odgovor oz. evokacija. To je duhovna zakonitost. V krščanstvu je ubesedena v stavku: “Trkajte in odprlo se vam bo”. To je lahko slišati sicer že “zdrsan” stavek, brez smisla in pomena, pa vendar razkriva poseben način, kako se odpreti temu potencialu duha v sebi. Sicer pa deluje na različne načine, tako posredno kot neposredno. Deluje skozi meditacijo ali molitev, deluje, ko uzremo kakšen poseben prizor v naravi in obnemimo ob njem, ko poslušamo glasbo, se ji odpremo in nas prevzame posebna veličina in občutek vsepovezanosti. Deluje, ko zagledamo prav posebno lepoto, ko nas nekaj prav posebej očara in se nas globoko dotakne. To so trenutki, ki nas zaustavijo in takrat pridemo neposredno v stik z intuicijo.

Dotakne se nas kot občutek izpolnjenosti, celovitosti in globoke notranje pomirjenosti. Deluje pa tudi v trenutkih globokih življenjskih kriz in izgub. Takrat smo na poseben način odprti v življenje, kajti stik z minljivostjo stvari, je naš najboljši učitelj. Takrat je priložnost, da začnemo vzpostavljati pravilne vrednote in odnose. Posredno pa deluje v nas intuicija takrat, ko znamo biti originalni, ustvarjalni, ko prinašamo radost in upanje, ko smo sočutni, empatični, pošteni, pravični, ko iščemo nove poti, ko želimo pomagati drugim, ko se ne pustimo zapeljati rutini in udobju. Govori nam tudi skozi življenje samo, če smo pozorni nanj. Lahko nam govori skozi sanje, skozi konkretne dogodke, skozi simbole, prebliske … Intuicije je univerzalna, ne da se je vkalupiti samo v eno besedo, eno dejanje, en vzorec. Je seme za novo kulturo, novo civilizacijo, za bolj pravične odnose, za boljše življenje.

Zakaj naj bi jo uporabljali oziroma zakaj je dobro, da bi bili v stiku z njo in jo uporabljali in ji prisluhnili?
Predvsem zato, ker nas usmerja po pravi poti. Ker nam daje notranjo živost in ker z njo postanemo oz. ostanemo original in ne slaba kopija. Ker nas uči pravilno živeti – v skladu s samim seboj, ker nas uči prepoznavali lastne potrebe in nas spodbuja, da ne zavržemo svojega življenja, da ne živimo v “samopozabi”.

Da se spomnimo svoje duhovne živosti in notranje moči in veličine. Ker nam pomaga pravilno razumeti življenjske situacije in dogodke, iz širšega konteksta, ker nam razširja obzorje in razblinja okostenele miselne predstave – ki so večinoma negativne. Ker nam prinaša možnost, da se odpremo svoji globini, da smo v stiku s svojimi aspiracijami in težnjami, ker nam daje možnost da se premaknemo z mesta in gremo naprej – kakorkoli to že razumemo. Daje nam možnost, da se osvobodimo tistih stvari, ki smo jih že prerasli v življenju.

Kdaj oziroma kako vemo da smo v stiku z intuicijo?
Intuicija ima ob vstopu v nas, določen vpliv na naše dolovanje. Nekaj njenih lastnosti: je učinkovita – deluje, je razsvetljujoča, prinaša globok notranji občutek, da je (bo) vse prav, zaupanje v življenje, prinaša notranjo izpolnitev in radost, ne deluje na liniji najmanjšega napora – ker je to energija duhovne ljubezni, ki je temelj pravičnosti, pravičnost pa ni udobje.

Rešitve, ki jih prinaša intuicija so zelo originalne, uravnotežene, dobre za vse vpletene, so ustvarjalne in učinkovite. Intuicija nas angažira, smo dejavni in nismo pasivni in otopeli. Ko se nas dotakne intuicija nas globinsko spremeni. Je globoka intimna izkušnja, po kateri ne moremo več ostati isti. Intuicija deluje skozi globlji in širok uvid in razumevanje. Ni izključevalna, temveč vključevalna. Seveda je zelo pomembno, da se učimo pravilno razlikovati, kdaj nam govori intuicija, kdaj pa ne. Zato pa smo pripravili ta program – da se lahko tega učimo.

Do večje intuitivnosti torej lahko pridemo tudi z načrtnim delom? Torej nam ni položena v zibelko?
Načeloma je vsakomur položena v zibelko kot potencial, ni pa nujno, da ji prisluhnemo ali jo razvijamo. Zagotovo pa nam ne pade v naročje kot zrela hruška, temveč je to dolgotrajen proces, ki se nadgrajuje iz življenja v življenje. Vendar traja zelo dolgo, da postane naravni del našega življenja in da se zanesemo nanjo. Če jo imamo, pomeni da se znamo učiti iz življenja, da nas je življenje že o marsičem poučilo. Kar pomeni, da nas v resnici najbolj “peljejo naprej” naše krize. Takrat, ko nam je udobno, stagniramo in nimamo potrebe po napredovanju. Čas intuicije šele prihaja, saj je del čudesa, ki se imenuje človekova duša.

Shakespeare je nekoč dejal, da je svet (življenje) tako skrivnosten in nepojmljiv, da bo vselej presegal tudi najbujnejšo človekovo domišljijo. Naj bo to v spodbudo, da se odpremo intuiciji, da se odločimo zanjo. S tem se odločimo Zase. In s tem ko se odločimo Zase, se odločimo za Vse.

Pogovor vodil N.T.