Balkonske zasaditve – pregled stanja in razmislek

Pin It

Poletne temperature so se v tem tednu povzpele kar visoko in poletja še ni konec. Ker lahko pričakujemo tako visoke temperature tudi v naslednjih letih, je zdaj pravi čas, da naredite neke vrste analizo svoje balkonske zasaditve. V kakšnem stanju so rastline? Kolikokrat na dan morate z zalivalko naokoli in se jezite, ker rastline ne uspevajo ravno najbolje? Kaj je vzrok temu? Ste kupili in zasadili preveč zahtevne rastline? Ste jih posadili v premajhne lončke? V kakšnem substratu rastejo? Ali ste rastline morda napačno kombinirali?

Balkonske rože

Izbira rastlin

Pri nakupovanju balkonskega cvetja nas pogosto zavedejo novosti na trgu, lep videz in veliki barviti cvetovi. Vendar so nekatere, oziroma kar večina od teh lepotic, za nego zahtevne, kar se tiče vode, pa prave požrešnice. Zato se pred nakupom pozanimajmo kakšne zahteve ima rastlina. Poiščimo tiste, ki ne potrebujejo veliko zalivanja in gnojenja.
V korita in posode namesto enoletnega balkonskega cvetja, ki ga vsak konec sezone zavržemo, posezimo po balkonskem cvetju, ki ga lahko prezimimo. Take so npr. pelargonije, fuksije, gorenjski nageljni, begonije…Že samo ogromen izbor vrst in sort pelargonij nam nudi neskočno kombinacij in zasaditev. Nezahtevno balkonsko cvetje kombinirajmo z dišavnicami, ki nam še kako pridejo prav v kuhinji in trajnicami, ki so se prav tako izkazale kot odlične za gojenje v loncih. Vse te rastline prezimimo in naslednje leto znova uživamo v njihovi lepoti. Za popestritev ali potešitev želje po spremembi, naslednje leto dokupimo kakšno rastlino, ki nam je všeč, lahko pa že samo drugačna postavitev korit in loncev doprinese k popolnoma drugačnemu izgledu balkona, kot je bil lansko sezono. Tudi, če je balkon majhen, se najde prostor za nekaj zelenjave. Češnjevi paradižniki, čili paprike in visok fižol namesto okrasne vzpenjalke, so nezahtevni za gojenje tudi v posodah.

Izbira cvetličnih korit in lončkov

Ko rastline posadimo v lonce, zmanjšamo njihov življenjski prostor. Prostor, iz katerega korenine črpajo vodo in hranila, je tako omejen na velikost lonca. Rastline raje posadimo v večje kot premajhne lonce, saj bodo tiste v manjših potrebovale več zalivanja, dognojevanja in presajanja. Izbiramo korita in lončke, ki imajo na dnu odprtino. Zelo učinkovita so korita z vodno rezervo.

Kvaliteten substrat

Sadimo v kakovostno prst. Izogibajmo se poceni substratom na osnovi šote. Šota namreč slabo zadržuje vodo in ko se enkrat tak substrat presuši, ob zalivanju voda odteče skozenj. Da ne govorimo  o tem, da z uporabo šote v vrtnarstvu podpiramo uničevanje redkih ekosistemov. Mešanico za sajenje pripravimo sami iz vrtne zemlje (tudi krtine so odlične), komposta in peska ali kupimo visokokakovostno kompostno mešanico brez šote. Pred sajenjem naredimo drenažo. Na dno posode nasujemo nekaj cm debelo plast lončevine, glinoporja ali srednje velikih kamenčkov.

Balkonske rože

Kombiniranje rastlin

Pri sajenju mešanih zasaditev moramo vedeti kakšne potrebe imajo rastline. Če imajo  popolnoma enake potrebe po zalivanju in gnojenju, jih posadimo v korita in lonce skupaj, če se po teh potrebah razlikujejo, pa je bolje, da rastejo vsaka v svojem loncu. Včasih se zaradi nepoznavanja potreb rastlin in napačnega kombiniranja, katera na začetku zelo lepa zasaditev kaj kmalu spremeni v žalostno sliko.

Zalivanje – kdaj in koliko

Najboljši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Zalivamo tik ob rastlini in ne pršimo po listih. Rastline, ki ne potrebujejo veliko vode (pelargonije, sivka, rožmarin, fuksije, nageljni, sukolentne rastline…) zalivamo zmerno. Dovolj bo, če jih zalijemo vsake tri dni, tudi ko je največja vročina. Zalijemo toliko, da voda priteče v podstavek. To pomeni, da se je napojila vsa zemlja in rastline bodo imele na razpolago dovolj vode kar za nekaj dni. Če zalivamo vsak dan, vendar ravno toliko, da namočimo zgornjo plast zemlje, voda hitro izhlapi, rastlinam pa je ne ostane skoraj nič. Če zalivamo prepogosto in še obilno, je zemlja preveč vlažna, korenine gnijejo, hitreje se razvijejo tudi različne glivične bolezni.

Varčujmo s pitno vodo in uporabljajmo za zalivanje rož tako imenovano sivo vodo. Ko peremo zelenjavo in sadje, ne puščajmo umazane vode, da teče naravnost v odtok, ampak imejmo v umivalniku večjo posodo, v kateri se bo ta voda zbirala. Ko se posoda napolni, vodo prelijemo v zalivalke ali večje posode in shranimo za zalivanje.

In še nasvet, kako si lahko pomagamo, če za krajši čas odhajamo z doma:

Namakanje

Plastenko lahko uporabimo tudi takole.

Steklenico ali plastenko napolnimo z vodo in jo obrnjeno z grlom navzdol zarijemo v zemljo, tako trdno, da stoji pokonci. Voda v steklenici mora mirovati. Če voda hitro odteka, smo jo premalo zapičili v tla. Ponavadi se sliši tudi klokotanje vode.
V večji lonec ali k rastlini, ki potrebuje več vode, zapičimo več steklenic. S takim načinom si pomagamo vsaj za 3 dni. Seveda je vse odvisno tudi od trenutnih temperatur.

Pin It
Jerneja Jošar
O avtorju
Jerneja Jošar je po poklicu univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva. Dela tudi na različnih ekoloških in razvojnih področjih. Ukvarja se z urejanjem in načrtovanjem vrtov po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin in svetuje pri pravilni izbiri in razporeditvi sobnih rastlin v prostoru ter oskrbi le teh brez kemičnih gnojil in zaščitnih sredstev na www.cvetlicna.si.

Sorodni članki

Leave a Reply